Študija je bila opravljena v sodelovanju s Oddelkom za reprodukcijo, porodništvo in čredno zdravje Veterinarske fakultete v Gentu, Belgija. V 254 oziroma 242 čredah krav molznic v Flandriji smo ugotavljali povezavo med upravljanjem čred krav molznic ter številom bakterij (BC) in koliformnih bakterij (CC) v mleku. Podatke smo analizirali z multivariantno linearno regresijsko analizo. Število CC in BC je med letom nihalo, pri čemer sta oba parametra kakovosti mleka sledila obrnjenim vzorcem. Multivariantna regresijska analiza je pokazala, da so številni faktorji upravljanja črede povezani z BC ali CC. Povečanje pogostnosti čiščenja hlevov v zimskem času v belgijskih vremenskih razmerah in dezinfekcija seskov pred molžo sta se kazala v nižjem številu BC. Mleko iz čred, v katerih uporabljajo običajen način molže, je imelo nižje število BC kot mleko iz čred, v katerih uporabljajo avtomatski način molže. Če so kravam v obdobju presušitve dodajali vitamine in minerale, je bilo v mleku manj BC in tam, kjer so telice pred porodom tretirali z antimikrobnimi zdravili, je bilo v mleku manj CC kot v čredah, v katerih so redko uporabljali omenjena tretiranja ali pa niso teh nikoli uporabljali. Rezultati kažejo, da je razlika med BC in CC v glavnem pogojena z razlikami v upravljanju čred krav molznic, ker se večina razlik pojavlja na ravni čred. Le majhen del razlik smo lahko razložili s faktorji vpliva, ki so povezani z načini molže, zdravjem črede in načinom upravljanja krav v obdobju presušitve. Rezultati kažejo, da je bakteriološka kakovost mleka, še posebej število CC, pogojena z drugimi faktorji in ne s faktorji, ki so bili vključeni v študijo.
COBISS.SI-ID: 3811706
Spolni steroidni hormoni, ki se tvorijo v spolnih žlezah, vplivajo na različne vedenjske lastnosti, med drugim tudi na starševsko vedenje. Vpliv spolnih steroidnih hormonov na vedenjske lastnosti se začne s spolno diferenciacijo in traja do pubertete. Čas odstranitve spolnih žlez ima lahko pomemben in dolgotrajen vpliv na organizacijo in aktivnost živčnih povezav, zaradi katerih se izrazijo določene vedenjske lastnosti. S to raziskavo smo ugotavljali vpliv prisotnosti endogenih spolnih steroidnih hormonov v času pubertete na starševsko vedenje odraslih miši. V poskus so bile vključene miši divjega tipa obeh spolov. Odstranitev spolnih žlez smo pri eni skupini živali izvedli pred puberteto (pri starosti 25 dni), pri drugi skupini pa po puberteti (pri starosti 60 dni), na starševsko vedenje pa smo jih brez nadomestne hormonske terapije in ob nadomestni terapiji z estradiol benzoatom (EB) testirali v odrasli dobi. Dodatnima skupinama živali smo odstranili spolne žleze pri starosti 25 dni in nato samicam v času pubertete dajali EB, samcem pa testosteron. Samice, ki smo jim jajčnike odstranili po puberteti, ter tiste, ki smo jim te odstranili pred puberteto in so v času pubertete prejemale EB, so močneje izražale starševsko vedenje, usmerjeno k mladičem, v primerjavi z mišmi, ki so jim bili jajčniki odstranjeni pred puberteto, kljub dodajanju EB v odraslem obdobju. Miši, ki so EB prejemale v odrasli dobi, so močneje izražale starševsko vedenje, ki ni usmerjeno k mladičem (gradnja gnezda), kot pred prejemanjem EB, ne glede na čas odstranitve mod oziroma jajčnikov. Samice smo testirali tudi na spolno vedenje, da bi ugotovili morebitne spremembe v občutljivosti odziva na dodane spolne hormone glede na čas odsotnosti jajčnikov. Med samicami z odstranjenimi jajčniki pred puberteto ali po njej v spolnem vedenju ni bilo statistično značilnih razlik, kar pa ne izključuje možnosti, da starševsko vedenje ni občutljivejše na daljšo odsotnost spolnih hormonov. Rezultati kažejo, da odstranitev spolnih žlez in s tem odsotnost spolnih steroidnih hormonov med puberteto pri odraslih živalih vplivata na starševsko vedenje, usmerjeno k mladičem.
COBISS.SI-ID: 3874426
Pri uravnavanju presnove glukoze sodelujeta inzulinski (IR) in β2-adrenergični receptor (β2AR), predstavnika receptorjev s tirozin-kinazno aktivnostjo (RTK) in receptorjev s sedmimi transmembranskimi območji (7TMR). Predhodne študije kažejo medsebojno soodvisnost med IR in β2AR, njuno endogeno soizražanje v različnih tkivih v organizmu pa je predpogoj za morebitno neposredno interakcijo. V raziskavi smo se osredotočili predvsem na proučitev obstoja neposredne interakcije in funkcionalne soodvisnosti med IR in β2AR. Pokazali smo kolokalizacijo β2AR in IR ter da soizražanje IR nima značilnega vpliva na vezavne lastnosti β2AR, zmanjša pa površinsko izražanje in zviša kinetiko internalizacije β2AR. Da bi dokazali morebitno neposredno interakcijo med β2AR in IR, smo uporabili kvantitativne teste BRET2, in sicer test zasičenja in kompeticije. S testi zasičenja smo pridobili dokaze za obstoj konstitutivnih homo- in heteromerov. Razmerje akceptor/donor, ki da 50 % maksimalne vrednosti signala BRET2 (A/C50) ter je merilo za relativno afiniteto med akceptorjem in donorjem, je bilo različno med heteromeri, kar ni mogoče pojasniti s preprostim modelom za dimere. V heterolognem testu kompeticije smo opazili prehodno povišanje signala BRET2, ki mu je sledilo naknadno hiperbolično zmanjšanje signala, kar nakazuje oblikovanje heteromerov višjega reda oz. heterooligomernih kompleksov. Za pridobitev dodatnih dokazov, ki bi potrdili oz. ovrgli oblikovanje heterooligomernih kompleksov, smo uporabili virtualno spektroskopsko metodo informativnega spektra (angl. informational spectrum method (ISM)) za proučevanje proteinsko proteinskih interakcij. Z računalniško analizo aminokislinskih zaporedij β2AR in IR smo identificirali znotrajcelični območji na koncu sedmega transmembranskega območja (7TM) in karboksilnega (C) terminalnega repka β2AR in v citoplazemskem delu verige β IR kot morebitni interakcijski domeni. Analiza ISM prav tako predvideva veliko verjetnost nastanka heteromerov iz homodimerov, saj na ravni dimerizacije β2AR in IR kažeta večjo nagnjenost k homodimerizaciji kot k heterodimerizaciji. Če povzamemo, pridobljeni rezultati nudijo dokaze za direktno interakcijo med β2AR in IR in za oblikovanje receptorskih heterooligomerov iz dimernih homodimernih enot.
COBISS.SI-ID: 3896954
Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost hipergamaglobulinemije, cirkulirajočih imunskih kompleksov (CIC) in proteinurije kot posrednih pokazateljev imunsko pogojenih obolenj pri psih, naravno okuženih z bakterijo Anaplasma phagocytophilum (A. phagocytophilum). V ta namen smo pse, vključene v študijo, razdelili v tri skupine: v prvo skupino smo vključili 188 IFA pozitivnih psov (potrjena izpostavljenost povzročitelju), v drugi skupini je bilo 31 PCR pozitivnih psov (potrjena okužba), tretja, kontrolna, skupina pa je zajemala 19 IFA in PCR negativnih psov. Proteine v serumu in urinu smo določevali z elektroforezo, prisotnost CIC pa z nefelometrijo. Med skupinami nismo zaznali statistično značilnih razlik v koncentraciji gamaglobulinov. Koncentracija CIC v IFA in PCR pozitivni skupini je bila sicer za 151,3 µg/ml višja v primerjavi s kontrolno skupino, vendar razlika ni bila statistično značilna. Delež psov s proteinurijo je bil v vseh skupinah približno enak. Rezultati naše raziskave kažejo, da je anaplazmoza pri psih najverjetneje akutno obolenje, ki ima ob pravilnem zdravljenju dobro prognozo.
COBISS.SI-ID: 3863674
Namen študije je bil preučiti spremembe koncentracij leptina v krvi oslic, ki so odvisne od starosti živali in sezonsko pogojene, in s tem prispevati k poznavanju fizioloških značilnosti te vrste. Študija se je izvajala vse leto na Centru za sonaravno rekultiviranje Vremščica pri 20 oslicah, ki so bile na paši od maja do septembra, preostanek leta pa uhlevljene. Koncentracije leptina pri oslicah so bile nižje od vrednosti, izmerjenih pri konjih. Nižje vrednosti leptina pri enoletnih oslicah v primerjavi z odraslimi so dokazale odvisnost koncentracij leptina od starosti oslic. Značilna sezonska nihanja leptina z najvišjimi vrednostmi v pozni pomladi so bila v pozitivni korelaciji s fotoperiodo tako pri enoletnih in jalovih oslicah kot tudi pri brejih in doječih, zato nismo mogli potrditi učinkov brejosti in dojenja na koncentracijo leptina. Rezultati študije odražajo spremembe, nastale zaradi različnih zunanjih ali notranjih dejavnikov, ki omogočajo prilagoditev pašnih živali na spremenljivo submediteransko okolje.
COBISS.SI-ID: 3902586