Proteina ostreolizin A (15 kDa) in pleurotolizin B (59 kDa), izolirana iz gobe bukov ostrigar, oblikujeta citolitični kompleks OlyA/PlyB v celičnih membranah, ki povzroči respiratorni zastoj in vivo. Z raziskavo smo zato želeli pojasniti učinke in mehanizme toksičnega delovanja OlyA/PlyB na ravni nevronov in vitro. S poskusi na nevroblastomskih celicah NG108-15 in konfokalno mikroskopijo ter morfometrično analizo smo na osnovi povečanja 3D-projicirane površine NG108-15 celic ugotovili, da OlyA/PlyB v nanomolarnih koncentracijah povzroči celični edem. Nastanek tega prepreči ekvimolarna zamenjava Na+ in Cl- v mediju s saharozo ali Na izetionatom. Ta rezultat kaže, da je za nastanek celičnega edema nujna prisotnost Na+ in Cl- v zunajcelični tekočini ter da je vzrok za njegov nastanek vstop Na+ in s tem premik Cl- v nevrone, ki mu sledita difuzija vode in nastanek celičnega edema. Fluorimetrične meritve so pokazale, da k nastanku edema delno prispeva tudi zunajcelični Ca2+, saj je bil učinek OlyA/PlyB ob prisotnosti zaviralca 3Na+/Ca2+ izmenjevalca benzamila (10 µM) ali odsotnosti Ca2+ v zunajcelični tekočini značilno manjši. Fluorimetrične meritve so pokazale, da OlyA/PlyB povzroči značilno povečanje [Ca2+]i in da je mejna koncentracija OlyA/PlyB ≈ 15-krat višja (700 nM/76 nM) kot tista, ki privede do nastanka celičnega edema. Za ta učinek je pomembna prisotnost Na+ in Ca2+ v zunajcelični tekočini, benzamil pa ima zaviralni učinek. Zato sklepamo, da depolarizacija celične membrane zaradi oblikovanja OlyA/PlyB citolitičnega kompleksa in de novo nastanka neselektivnih ionskih por vodi v preklop 3Na+/Ca2+ izmenjevalca v reverzni način delovanja in pomembno prispeva k povečanju znotrajcelične aktivnosti Ca2+. Ugotovljeni morfološki učinki na nevroblastomskih celicah in vpliv OlyA/PlyB na homeostazo Ca2+ pomembno prispevajo k razumevanju mehanizmov toksičnih respiratornih učinkov proteinskega kompleksa in vivo.
COBISS.SI-ID: 3944570
Proučevali smo vpliv mikotoksina beauvericina (BEA) na živčno-mišični prenos in krčljivost skeletne mišice mišje diafragme. Mikotoksin proizvajajo gliva Beauveria bassiana in glive iz rodu Fusarium. V koncentraciji 5 µM BEA značilno zmanjša amplitudo posredno izzvane enostavne mišične kontrakcije. Pri višjih koncentracijah (7,5 in 10 µM) povzroči značilen padec neposredno izzvane mišične kontrakcije ali popolni blok posredno izzvane mišične kontrakcije. Nastanek kontrakture kaže na miotoksičnost BEA. Razvoj blokade živčno-mišičnega prenosa in kontrakture je odvisen od koncentracije toksina. Presinaptično BEA zmanjša spontano sproščanje acetilholina (ACh), kar ob nespremenjenem mirujočem membranskem potencialu mišičnih vlaken nakazuje zmanjšana frekvenca miniaturnih potencialov motorične ploščice (MEPPs). Pri višjih koncentracijah (7,5 in 10 µM) BEA progresivno zmanjša amplitudo ter povzroči popolni blok MEPPs in potencialov motorične ploščice (EPPs). Spremembe v amplitudi MEPPs in EPPs, ki jih povzroči BEA v koncentraciji 7,5 in 10 µM, sovpadajo z znatnim padcem membranskega potenciala. Rezultati kažejo, da BEA deluje nevro- in miotoksično in da se oboji učinki prekrivajo na ozkem koncentracijskem območju.
COBISS.SI-ID: 4093818
Kisppeptin ureja izločanje gonadoliberina v hipotalamusu in ima ključno vlogo pri vstopu v puberteto. V izvirnem znanstvenem članku smo poročali o izraženosti kisspeptina v hipotalamusu pri miših brez gena SF-1, ki se skotijo brez spolnih žlez. Ugotovili smo, da je izraženost kisspeptina popolnoma pod vplivom spolnih steroidnih hormonov, saj je bila ta pri miših brez gena SF-1 zelo nizka. Dodajanje estrogenih hormonov med puberteto je dvignilo raven kisspeptina v hipotalamusu, vendar pa je bila raven tega pri miših brez gena SF-1 nižja kot pri miših divjega tipa, kar kaže, da so ob spolnih hormonih potrebni še drugi dejavniki. Članek pomembno prispeva k razumevanju delovanja hipofizno-spolne osi in dozorevanju spolnega sistema pri sesalcih med puberteto.
COBISS.SI-ID: 4009594
V randomizirani prospektivni študiji smo na modelu blokade n. ischiadicusa pri prašičih ugotavljali nevrotoksični učinek 1,3-odstotnega liposomskega bupivakaina po perinevralni in intranevralni (ekstrafascikularni) aplikaciji. Nevrotoksičnost smo vrednotili z nevrološkimi pregledi v 14-dnevnem obdobju ter kvantitativno histomorfometrično in imunohistokemično analizo vzorcev živčnega tkiva. Kontrolni skupini prašičev smo intranevralno-ekstrafascikularno aplicirali fiziološko raztopino. Pri nobeni skupini prašičev nismo ugotovili sprememb v gostoti živčnih vlaken ali mielina, ki bi kazale na poškodbo živca. Pri intranevralni aplikaciji liposomskega bupivakaina smo ugotovili značilno daljšo senzorno blokado kot pri perinevralni aplikaciji, vendar niti motorni niti senzorni deficit nista bila trajna. Z blokado n. ischiadicusa z liposomskim bupivakainom pri prašičih histološko nismo dokazali poškodbe živca.
COBISS.SI-ID: 32164313
V članku je predstavljen študij vpliva sezonskega stresa zaradi povišanih temperatur okolja na metabolizem lipidov, antioksidantno aktivnost in reprodukcijske sposobnosti krav molznic. Te imajo zaradi povišanih temperatur okolja zmanjšan vnos hranilnih snovi, kar se kaže v negativni energetski bilanci (NEB), ta pa prispeva k manjši plodnosti krav molznic in s tem do negativnih ekonomskih posledic v mlečni industriji.V študijo smo vključili zdrave telice, ki smo jih glede na temperaturo okolja v času ob osemenitvi razdelili v zimsko in poletno skupino. Raven metabolnih parametrov, encimsko aktivnost PON1 in skupni antioksidantni status (TAS) smo določali ob osemenitvi (bazalne vrednosti) in v intervalu od enega tedna pred telitvijo do osmih tednov po njej. Podatke iz evidenc farm smo uporabili za izračun števila osemenitev in dolžino poporodnega premora. Ravni serumskih trigliceridov, NEFA in BHB so bile v času po telitvi statistično značilno višje pri kravah v poletni sezoni, kar kaže na povišano stopnjo NEB v poletnem obdobju. Encimska aktivnost PON1 se je po telitvi statistično značilno znižala pri obeh skupinah. TAS je bila statistično značilno nižja poleti in je pozimi statistično značilno korelirala s poporodnim premorom. Poleti je bilo potrebno statistično značilno več osemenitev za oploditev kot pozimi, tako da je bil poporodni premor poleti daljši kot pozimi. Ugotavljamo, da je reprodukcijska sposobnost krav korelirala s stopnjo NEB ter da stres zaradi povišane temperature okolja negativno vpliva na energetski metabolizem, antioksidantni status in reprodukcijsko sposobnost krav molznic.
COBISS.SI-ID: 3996794