Strategije izsiljevanja lahko obvladajo vsakega nasprotnika v igri dileme ponavljajočega se zapornika. Ampak če so igralci sposobni sprejeti strategije delovanja bolje, izsiljevanje postane zelo razširjeno in evolucijsko nestabilno. Včasih lahko deluje kot katalizator za razvoj sodelovanja in se lahko pojavi tudi v interakcijah med dvema populacijama, vendar pa to še ni evolucijsko stabilen izid. Tu ponovno pregledamo rezultate v sferi prostorskih iger. Ugotavljamo, da parne imitacije in rojstno-smrtna dinamika daje znane evolucijske rezultate. Kratkovidno posodabljanje najboljše strategije odzivanja po drugi strani razkriva kontra-intuitivne rešitve. Prebežniki in izsiljevalci se spontano obrabijo, kar omogoča sodelavcem prevladati tudi ob previsoki skušnjavi po prebegu. Tukaj strategije izsiljevanja igrajo vlogo trojanskega konja. Ti se lahko pojavijo med prebežniki po naključju, in ko se, sodelavci postanejo prav tako viabilni, sposobni za življenje. Ti rezultati so neodvisni od topologije interakcij ter poudarjajo pomen obrabljanja, naročanja po sistemu šahovnice, in posodabljanja najboljšega odzivanja v evolucijskih igrah.
COBISS.SI-ID: 20361224
Namerna prevara z namenom pridobitve prednosti je običajna pri človeških in živalskih družbah. Pri socialni dilemi se lahko posameznik zgolj pretvarja, da bo sodeloval, da izzove sodelovanje od drugih, medtem ko je v resnici prebežnik. S tem kot motivacijo proučujemo preprosto varianto igre dileme evolucijskega ujetnika, ki ima za posledico goljufive prebežnike in pogojne sodelavce, kar razkrije vpliv takega dvoličnega obnašanja. Prebežniki lahko skrijejo svoje resnične namere na račun lastne izgube, medtem ko so pogojni sodelavci probabilistično uspešni pri ugotavljanju prebežnikov in ustrezno ukrepajo. Z osredotočanjem na evolucijske rezultate v strukturiranih populacijah opazujemo številne nepričakovane in kontra-intuitivne pojave. Pokažemo, da lahko goljufivo vedenje poteka bolje, če je drago in da višja stopnja uspešnosti pri identifikaciji prebežnikov ne nujno favorizira sodelovalnega vedenja. Ti rezultati bazirajo v spontanem nastanku ciklične dominance in prostorskih vzorcev, ki povzročajo fascinantne fazne prehode, ki razkrivajo skrito kompleksnost za evolucijskimi prevararami.
COBISS.SI-ID: 20914440
V tej raziskavi s področja javnih financ ugotavljamo, da recesija in vladni odzivi nanjo pomembno oblikujejo makroekonomske kategorije. Proračunski deficit in javni dolg sta narasla, zbrani davčni prihodki upadli. Ob tem je kriza vplivala na izpolnjevanje davčnih obveznosti, zato je davčni dolg narastel. To velja tudi za Slovenijo, kjer je v letu 2011 davčni dolg narastel na preko 0,9 mrd. EUR, kar je enako deficitu celotnih javnih financ. V raziskavi proučimo vpliv recesije na izpolnjevanje davčnih obveznosti v Sloveniji. Kot merilo neizpolnjevanja davčnih obveznosti vzamemo podatke o davčnem dolgu. Fluktuacije davčnega dolga vključimo v regresijski model, kot regresorji pa se kot signifikantni izkažejo fluktuacije povprečnih plač v privatnem sektorju in stopnja brezposelnosti. Ugotovimo, da je smiselno razmisliti o manj restriktivnih ukrepih fiskalne politike v recesiji.
COBISS.SI-ID: 512673840
Članek obravnava nerazpoloženje evropskih vlad do čezmejnih združitev in prevzemov. Veliko je primerov, da tudi Direktiva EU o prevzemih iz leta 2004 ni pripomogla g zmanjšanju ali celo koncu rezerviranosti evropskih vlad do svobodnega pretoka kapitala. V središču intervencionizma za zaščito pred tujimi vlaganji so t.i. strateške panoge gospodarstva. Članek prinaša rezultate dodatne raziskave na osnovi novih podatkov iz leta 2003 (prejšnja raziskava je temeljila na podatkih iz leta 2008). Kljub dejstvu, da smo imeli med obema obdobjema učinke finančne in ekonomske krize, se statistično dokazana stilizirana dejstva niso spremenila: če so bila obravnavana s konsistentno politico odprtega trga, so strateške panoge – prejemnice tujega kapitala v the transakcijah le pridobile.
COBISS.SI-ID: 11817500
V svetu že dlje časa potekajo razprave o potrebah in načinih financiranja investicij v novo ali obstoječo infrastrukturo na področju prometa, energetike in drugi infrastrukturnih podsistemov. McKinsey Global Institute (Dobbs et. al 2013) je na podlagi lastnih analiz in analiz mednarodnih inštitucij ocenil globalno potrebne investicije v infrastrukturo do leta 2030 na okrog 57 trilijonov USD. Samo v podsistemu prometne infrastrukture v EU so bile investicije v enakem obdobju ocenjene na 1,5 trilijonov EUR. Takšne ocene so, čeprav pripravljene z dolžno skrbnostjo, seveda lahko zgolj ilustrativne, saj mnoge države ne razpolagajo z ustreznimi podatkovnimi podlagami, ki bi omogočale čim bolj informativno oceno potreb investicij, ne samo v novo infrastrukturo, ampak tudi v obstoječo. Vendarle pa podajajo vsaj velikostna razmerja. V Sloveniji je Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007 - 2023 svoj čas ocenjevala potrebne investicije v železniško infrastrukturo v obravnavanem obdobju na 8,9 milijard EUR, potrebne investicije v energetsko infrastrukturo naj bi se po podatkih Nacionalnega energetskega programa (IJS 2011) v obdobju 2010 - 2030 gibale na ravni 24,99 milijonov EUR, nekaj ocen, ki jih v članku ne navajamo, pa je bilo podanih tudi za druge infrastrukturne podsisteme. Tudi ocene potrebnih investicij, ki so bile podane v Sloveniji, so bile predmet različnih polemik v zvezi z obsegom ali vsebino investicij. Načeloma pa je sprejeto dejstvo, da Slovenija danes ne razpolaga z jasno, splošno sprejeto, predvsem pa celovito strategijo, kako namerava svojo infrastrukturo financirati, naročati oziroma izgraditi ali izvajati in upravljati. Dodatni izzivi pa se pojavljajo tudi na drugih področjih, kot je na primer ocenjevanje upravičenosti investicij, kjer v Sloveniji prav tako ne sledimo najnovejšim dognanjem in dobri praksi v tujini.
COBISS.SI-ID: 4339630