Gre za prvi priročnik o razvijanju kulturnih kompetenc zdravstvenih delavk in delavcev v Sloveniji. Priročnik je plod interdisciplinarnega sodelovanja strokovnjakinj iz različnih družboslovnih discipline: zdravstva, socialnega dela, sociologije in antropologije. Priročnik na razumljiv način predstavi medkulturne kompetence vključno z vprašanjem kulture, spola, starosti in različnega razumevanja telesa in zdravja oziroma bolezni; prikaže težave pri nerazumevanju različnih kultur, in znanja , ki jih morajo imeti zdravstvene delavke, da kompetentno pomagajo in odgovorijo na različne potrebe ljudi iz različnih kultur. To je v današnji večkulturni družbi del kvalitetne zdravstvene oskrbe.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 285274112Namen prispevka je bil narediti razmislek o migracijah skozi optiko duševnega zdravja migrantk in migrantov, ki so na poti, »v tranzitu« do zaželene države. Z uporabo teoretičnih konceptov kot je moralna ekonomija skrbi in drugih smo analizirali konkretne primere, kako državne politike odvračanja beguncev, begunk in prosilk, prosilcev za azil vplivajo na podporo in pomoč in na službe duševnega zdravja, ki naj bi jo zagotovile. Več raziskav pokaže, da je stopnja duševnih stisk med migranti na splošno večja kot v splošni populaciji. Pred odhodom od doma, na poti, kot tudi po prihodu v končno državo doživijo veliko življenjskih izkušenj, ki to zlahka pojasnijo: vojne, ekonomsko razdejanje države, izgube bližnjih, doma, osebnih stvari, upanja, nevzdržne razmere na poti, dolga čakanja na mejah in na azilne postopke, razmere v begunskih taboriščih, nasilje, izgubo cenjenih vlog, sovražnost okolice v novi državi. Po drugi strani so njihove življenjske zgodbe neredko polne upanja, humorja, solidarnosti, novih vezi in inovativnih načinov preživetja, kar vse krepi odpornost in duševno zdravje ljudi. Pri skrbi za duševno zdravje migrantov se premalo naslanjamo tudi na izkušnje, ki duševno zdravje krepijo. Najpogosteje se poudarja negativne vidike begunske izkušnje: begunci so večinoma opredeljeni kot travmatizirani ljudje in nemočne žrtve. Kot »žrtvam« jim odrekamo atribute, kot so odpornost, moč, želje, spretnosti in upanje. Odrekamo jim torej »lastništvo« izkušnje in pravico do tega, kar jim pomaga. Še bolj zaskrbljujoče pa je odrekanje zdravstvene in psihosocialne pomoči. Opravljanje zdravstvenih in psihosocialnih storitev za begunce in prosilce za azil je pod vplivom takoimenovane moralne ekonomije skrbi, ki ločuje »zaslužne« in »nezaslužne«, »dobre« in »slabe« migrante, torej zakonite begunce, ki si zaslužijo zaščito in oskrbo, in nezaslužne ekonomske migrante, ki si tega ne zaslužijo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4562277Na področju oskrbe se v zadnjih letih pojavlja pojem dolgotrajne oskrbe kot odgovor na spreminjajoče se demografske odnose, vzorce, oblike in odnose v oskrbi, različne kulture, neformalno oskrbo in razvoj medicinske znanost. V okviru dolgotrajne oskrbe ljudje z demenco predstavlja svojevrsten izziv. Živeti z demenco, predstavlja pravi življenjski test za vse, ki so vpeti v medsebojne odnose z ljudmi z demenco: za ljudi z demenco, njihove sorodnike, prijatelje, znance, kot tudi strokovnjake. Skrb za ljudi z demenco zahteva usklajeno zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev, področja medsebojnega sodelovanja, dialoga in usklajevanja med različnimi disciplinami, kar je tudi osrednji cilj dolgotrajne oskrbe. Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani smo na podlagi raziskave o specifičnosti dolgotrajne oskrbe za ljudi z demenco, razvili model zaznavanja potreb ljudi z demenco, da bi razvili storitve, prilagojene potrebam, željam in osebnim ciljem ljudi z demenco. S poudarkom na štirih ravneh življenja ljudi z demenco (prvi, praktični ravni, drugi, ravni medosebnih odnosov, tretji, ekonomski ravni in četrti, etični ravni), raziskujemo izkušnje ljudi, ki živijo z demenco zunaj institucionalnih okvirov domov za stare, da bi dobili vpogled v potrebe ljudi z demenco in ustreznost obstoječih oblik oskrbe. Ugotovili smo, da je prevladujoči model institucionalne oskrbe neustrezen za učinkovito zadovoljevanje potreb ljudi z demenco. Na drugi strani pa so možnosti za neodvisno življenje v skupnosti za ljudi z demenco zelo omejene zaradi pomanjkanja nastanitvenih oblik, oblik preživljanja časa in zaposlitve, storitev in drugih organizacijskih oblik, ki bi dopolnjevale pomoč družine in sorodnikov, ki dejansko izvajajo večji del oskrbe za ljudi z demenco.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 4650085Film Pod mostovi prikazuje problematiko revščine v Sloveniji in podaja diagnozo koncepta socialne države pri nas, ki revščino dopušča kot nekaj neproblematičnega. Eden od osrednjih poudarkov filma je, da revščina v Sloveniji ni posledica ekonomskih problemov ali recesijsko-konjunkturnih ciklov v gospodarstvu, pač pa gre za posledico političnih odločitev (neoliberalizem).
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 4716133Predavanje izpostavi pravico do mobilnosti kot eno od človekovih pravic in jo problematizira v primeru begunk_cev oziroma migrantk_tov. Opredeli in kritično komentira begunski humanitarni koridor (2015/16) s pomočjo konceptov nadzora, varnostnizacije, humanitarizma in avtonomije migracij. Analizira nekatere učinke koridorja kot je hiper-vidnost migracij. Za socialno delo je begunski/migrantski protest (torej protest za svobodo gibanja) pomemben v smislu uporabniške perspektive in artikulacije problemov na politični način: osredotoča na politiko produkcije ilegalnosti ter razkrivanje mejnega nadzora kot zločinskega, ob tem pa pušča identiteto subjektov (begunk_cev) nedefinirano, odprto.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 4640869