Še danes, dobrih dvajset let po državni osamosvojitvi, ko smo Slovenci ustanovili samostojno državo, se razmerje med državo in Rimskokatoliško cerkvijo na Slovenskem (RKC) določa na enak način, kot se je to počelo v bivšem, socialističnem režimu. Od vrha navzdol, brez javne razprave in s preživeto logiko. V zadnjih desetletjih socializma je bil »dialog« med vernimi in nevernimi rezerviran le za politične in verske funkcionarje ter zreduciran na monopolne interese dveh hierarhičnih organizacij – bivše Komunistične partije in RKC -, ki sta si samoumevno delili oblast nad dušami državljanov. Ohranja se ideološko prepričanje, da samo predstavniki političnih strank predstavljajo vse družbene interese in da samo funkcionarji RKC predstavljajo vse vernike. Da politike ne moremo izenačiti z vso družbo in tudi RKC ne z vsemi katoličani - še manj z vsemi kristjani ali celo z vsemi verniki -, to je že dolgo časa razvidno iz raziskav slovenskega javnega mnenja, ki beležijo najnižje zaupanje državljanov ravno v parlament, v politične stranke in v RKC. V primerjavi (tu analizirane) državne politike do religije in med odnosom slovenske države do socialne politike je pomembna, presenetljiva in podcenjena analogija, ki utegne postati jasna šele ob eskalaciji družbenih konfliktov na omenjenih področjih.
COBISS.SI-ID: 4252261
Pridrževanje priseljencev je administrativni ukrep onstran običajnih pravnih varovalk (habeas corpus), ki so uveljavljene v liberalnih demokracijah. Posledice zapiranja in deportiranja so ločene družine in izključeni ter travmatizirani posamezniki, posameznice. Socialno delo razumemo kot stroko, ki razvija etični razmislek in argumente za zagovor pravice do članstva oz. pripadnosti organizirani politični skupnosti, do socialne varnosti in osebnih svoboščin za vse ljudi kot ljudi - onstran njihovih statusov (kot priseljencev, tujcev, državljanov itd.).
COBISS.SI-ID: 4244325
Nasproti pravici do gibanja stoji nadzor nad priseljevanjem, ki migrante kriminalizira ali pa obravnava zgolj kot delovno silo in ne kot ljudi. To pomeni, da je prihod v državo dovoljen le tistim in za toliko časa, kolikor je potreba po njihovi delovni moči, pri čemer se ohranja visoka stopnja segregacije in/ali izkoriščanja. Tisti, ki se znajdejo onstran državljanskega statusa in pravne zaščite naj bi ostali nevidni in neslišni. V članku pa izpostavimo primere krepitve moči in politične subjektivizacije ljudi, ki jih ravno potisnjenost v brezpravni in nevidni položaj vzpodbudi k uporu, boju za pravice in svoje mesto v svetu. Tako državljanstvo ni zgolj status, ki nam ga določi država, ampak je lahko tudi državljanska praksa (aktivizem). V uporu ljudje ustvarjajo nove skupnosti in solidarnostne mreže. Aktivistično delovanje lahko prispeva k preoblikovanju upravičenosti z »regularizacijo od spodaj« (večanje avtonomije mest v nasprotju z državo, odpravljanje učinkov ilegalizacije na lokalni ravni, pri delodajalcih ipd.).
COBISS.SI-ID: 4204389
Znanstveni članek je uvodni članek v zborniku o pravicah ljudi z ovirami in o razvoju študij hendikepa v Vzhodni Evropi in v Jugovzhodni Aziji. Ljudi z ovirami se po večini delov sveta še vedno obravnava kot izjema od pravila in kot odklon od “normalnega”. Kljub vsemu pa nekaj globalnih dogodkov in sprememb nakazuje pozitivne spremembe v zvezi s tem, kako z ljudmi z ovirami ravnajo strokovnjaki, tudi socialni delavke in delavci in javnost. Vseeno pa razlike na področju kvalitete življenja hendikepiranih ljudi ostajajo ogromne. Članek pokaže, da obstajajo tudi velikanske razlike na področju razvoja študij hendikepa.
COBISS.SI-ID: 4244581
Članek, o katerem se je razpravljalo na številnih srečanjih po vzhodni Evropi pokaže, kako na socialno delo in socialne službe v regiji vpliva socialna zgodovina. Na strokovno delo vseh treh akterjev v sferi socialnega, države, nevladnih organizacij in religioznih zasebnih organizacij vpliva ekonomsko pomanjkanje, ki ga izkuša večinska populacija v regiji. Ekonomsko negotovost doživljajo tudi sami socialni delavci, saj prekarni delovni pogoji vplivajo na njihovo strokovnost in na dejavne odzive v korist uporabnikov. Socialni delavci so inštrumentalizirani s strani državnih institucij, zato se umikajo v pragmatične aktivnosti s poudarkom na razdeljevanju socialnih pomoči in transferjev ljudem v stiski, omejeno pa so dejavni na področju zagovorništva v korist ljudi.
COBISS.SI-ID: 4202341