Ta več-središčna študija je bila izvedena z namenom objektivne ocene porabe energije in vzorcev telesne dejavnosti med šolskimi dnevi in ob koncih tedna pri urbanih 11-letnikih. Vzorec je sestavljalo 241 otrok iz treh mestih: Zagreba, Ljubljane in Ann Arborja (ZDA). Poraba energije in telesna dejavnost sta bili spremljani v dveh šolskih dneh in čez vikend z večsenzorsko napravo za merjenje porabe energije. Pri vseh spremenljivkah telesne dejavnosti so bile opažene statistične razlike. Najvišja stopnja zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti je bila opazna pri ljubljanskih fantih, najnižja pa pri dekletih iz Zagreba. V Zagrebu in v Ljubljani so bili fantje bolj telesno dejavni kot dekleta, v Ann Arborju pa ravno nasprotno. Med spoloma se v nobenem mestu niso pokazale razlike med dekleti in fanti v nedejavnem času. Upad telesne dejavnosti ob vikendih v primerjavi s tednom je bilo ugotovljeno v vseh mestnih skupinah pri obeh spolih. Obseg znižanja dnevne porabe energije se je med mesti razlikoval, pri čemer so bile največje razlike v Ljubljani, najmanjše pa v Ann Arborju. V vseh treh mestnih skupinah je velika večina fantov in deklet dosegla trenutna priporočila o 60 minutah zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti, bodisi v času šolskih dni ali med vikendom.
COBISS.SI-ID: 4570289
Namen tega prispevka je bil predstaviti antropometrijske podatke drugega kroga raziskave COSI (2009/2010) in raziskati spremembe v indeksu telesne mase (ITM) ter prekomerni prehranjenosti pri otrocih znotraj in med devetimi državami med šolskima letoma 2007/2008 in 2009/2010. V drugem krogu se je delež prekomerne prehranjenosti med otroki gibal v razponu med 18% do 57% pri fantih in med 18% do 50% pri dekletih; 6-31% fantov in 5-21% deklet je bilo debelih. Južnoevropske države so imele najvišjo prevalenco prekomerne prehranjenosti. Največje zmanjšanje z-vrednosti ITM glede na starost je bilo opazno v državah z višjimi absolutnih vrednostmi ITM in najvišje povečanje pa v državah z nižjimi absolutnimivrednostmi ITM. Največje zmanjšanje prekomerne prehranjenosti med obema korgoma meritev smo zaznali v Italiji, na Portugalskem in v Sloveniji in najbolj pa se je prekomerna prehranjenost v tem obdobju povečala Latviji in na Norveškem. Spremembe ITM in razširjenost prekomerne prehranjenosti so se v dvoletnem obdobju med evropskimi državami bistveno razlikovale, kar nakazuje na to, da so države, ki so imele v prvem krogu meritev višjo prevalenco prekomerne prehranjenosti po tem začele sprejemati ukrepe za zmanjšanje prekomerne prehranjenosti med otroki.
COBISS.SI-ID: 4537009
Šole so pomembno okolje za spodbujanje zdrave prehrane in ustrezne telesne dejavnosti, ter za preprečevanje prekomerne prehranjenosti, prispevek pa je skušal oceniti razlike v šolskem prehranskem okolju in indeksu telesne mase (ITM) v osnovnih šolah 12. evropskih držav. Šolsko osebje je zagotovilo informacije o 18 značilnostih šolskega prehranskega okolja in telesne dejavnosti. Ocena šolskega prehranskega okolja je bila izračunana glede na pet značilnosti, povezanih s prehrano pri čemer so višji rezultati pomenili višjo podporo zdravega šolskega prehranskega okolja. Med posameznimi državami so bile opazne velike razlike v razpoložljivosti hrane (sveže sadje je bilo npr. mogoče dobiti v 12-95% šol) in v ocenah šolskega prehranskega okolja. Države z nizkimi ocenami (Bolgarija, Češka, Grčija, Madžarska, Latvija in Litva) so imele manj kot tri značilnosti ocenjene kot podporne. Države z visokimi ocenami so bile Irska, Malta, Norveška, Portugalska, Slovenija in Švedska. Največje razlike v šolskem prehranskem okolju znotraj države so bile ugotovljene v Bolgariji, na Češkem, v Grčiji, na Madžarskem, v Latviji in Litvi. Z izjemo Norveške in Švedske se značilna povezanost med ocenami šolskega prehranskega okolja šol in z-vrednosti ITM ni pokazala. Nekatere evropske države so izvedle več šolskih politik, ki so podpirale zdravo šolsko prehransko okolje kot druge, vendar pa je v večini držav z nizkimi ocenami šolskega prehranskega okolja bilo mogoče najti šole, v katerih so imeli podporno politiko, kar kaže, da enotna šolska politika za reševanje "nezdravega" šolskega prehranskega okolja po vsej državi ni bila izvedena enotno, kar nakazuje na potrebo po usklajeni šolski politiki.
COBISS.SI-ID: 4562609
Upad kakor tudi funkcionalni pomen eksplozivne moči v starosti je bil pogosto proučevan, vendar ne sočasno s testi odprte (OKV) in zaprte (ZKV) kinetične verige. Ugotavljamo, da je s starostjo pogojena izguba eksplozivne moči večja pri OKV kot pri ZKV. Ker so več-sklepni gibi bolj povezani s funkcionalnimi gibi vsakdanjih aktivnosti kot eno-sklepni gibi, sklepamo, da se zato pri več-sklepnih gibih sposobnost razvijanja sile v starosti bolje ohrani.
COBISS.SI-ID: 4540081
Namen raziskave je bil opredeliti skupino testov za merjenje dinamike vaterpolskih škarij pri vaterpolistih in ugotoviti s katerimi motoričnimi testi lahko kot trenerji natančneje spremljamo sposobnost omenjenega vaterpolskega tehničnega elementa. Na podlagi dobljenih rezultatov kot najprimernejšo predlagamo naslednjo skupino testov: skok iz vode iz osnovnega položaja, plavanje z vodnega starta na krajši razdalji (2 metra), merjenje višine skoka iz počepa na tenziometrijski plošči ter merjenje parametrov sile med zaviranim plavanjem z izmeničnimi škarjastimi udarci in pri enojnem škarjastem udarcu.
COBISS.SI-ID: 4521649