Ko merijo kompleksna stališča z metodo ankete, raziskovalci pogosto uporabljajo uravnotežene sklope pozitivnih in negativnih kazalnikov. Namen študije je raziskati: (a) ali lahko določeno zaporedje kazalnikov privede do tega, da bipolarni (enodimenzionalni) koncept (stališče) zaznamo kot dvojni (dvodimenzionalni) koncept in obratno in (b) ali zaporedje kazalnikov lahko vpliva na skladnost (metrične lastnosti) merske lestvice. Opravljen je bil poskus s skupino študentov družboslovja: študenti so bili naključno porazdeljeni v tri podskupine, ki so izpolnjevale tre različne verzije vprašalnika (s tremi različnimi zaporedji kazalnikov). Multigroup confirmatory faktorska analiza (CFA) in single group CFA sta bili izvedeni za vsakega od kazalnikov. Končna ugotovitev eksperimenta je, da ne obstaja splošno pravilo o tem, kako in kdaj anketiranci tvorijo ločene (dualne) ali enodimenzionalne predstave o merjenih konceptih. Učinki zaporedja so možni, vendar niso tako pomembni, kot bi lahko pričakovali. Rezultati poskusa tudi kažejo, da je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike: vsebino merjenega koncepta in kognitivne zmožnosti anketirancev.
COBISS.SI-ID: 30583645
Knjigo sestavlja serija poglavij dveh avtorjev, ki obravnavajo tri splošne tematike. Prva glavna tematika se osredotoča na postopni prehodznanosti iz tradicionalnih oblik, poimenovanih Znanost 1, v nove oblike, poimenovane Znanost 2. Druga glavna tematika obravnava prehod iz Znanosti 1 v Znanost 2 na področju empiričnega družboslovja, še zlasti na področju anketnega raziskovanja. Razprava o vplivu znanosti II na anketno raziskovanja temelji predvsem na podatkih Evropske družboslovne raziskave (ESS). Tretji poudarek v knjigi je uvedba koncepta RISC družb (redki dogodki, močne posledice Rare Incidents, Strong Consequences), ki ga avtorja postulirata kot splošni razvojni okvir za družbene analize in empirično raziskovanje.
COBISS.SI-ID: 31766365
Uvod: Zgodovinsko gledano, je bil cilj javnega zdravstva vsem prebivalcem zagotoviti enak dostop do zdravstvenega varstva in s tem ločiti vprašanje zdravja od problematike materialnega standarda posameznika. Namen študije je bil z uporabo družboslovne anketne metode posredno odgovoriti na vprašanje, koliko je bil naš blaginjski sistem v zadnjih desetletjih pri tem uspešen oziroma koliko se socialne neenakosti pri nas še vedno odražajo tudi skozi neenakostih v zdravju. Metode: Študija temelji na šestih anketnih meritvah raziskave Slovensko javno mnenje, ki so bile izvedene v obdobju 1981 in 2011 na reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva Slovenije. Poglavitna odvisna spremenljivka je anketirančeva samoocena zdravja, poglavitna neodvisna pa socialno-ekonomski položaj. Zvezo med njima smo ugotavljali hi-kvadrat testom statistične značilnosti in z regresijsko analizo. Rezultati: Analiza trendov za 30-letno obdobje jasno pokaže vztrajajoče neenakosti v zdravju, saj je samoocena zdravja v nižjih izobrazbenih in dohodkovnih skupinah v celotnem obdobju značilno nižja. Največje razlike med sloji opazimo v starostnem obdobju od 30. do 60. leta, torej med največjo izpostavljenostjo stresom, povezanim s trgom dela. Zaključek: Rezultati te in številnih drugih študij kažejo, da vztrajajoče neenakosti v zdravju predstavljajo težko odpravljiv problem, saj so njihov dejanski izvor neenakosti v družbi kot celoti. Dodatni dejavnik zmanjševanja subjektivnega zdravja v Sloveniji v primerjavi z zahodno Evropo je nizka stopnja zaupanja v soljudi in družbene ustanove, ki je verjetni vzrok, da se statistično sorazmerno ugodna slika neenakosti ne prevede v enako ugodno sliko subjektivnega zdravja.
COBISS.SI-ID: 30994525
Članek analizira dejavnike uspešnega prehoda v demokracijo, pri čemer uporablja kombinacijo kvantitativne primerjalne analize in hierarčnega razvrščanja. Analizirane države so Poljska, Češka, Sloveška, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črne Gora in Makedonije. Ključna ugotovitev je da obstajajo konfiguracije različnih faktorjev ki sodoločajo bodisi gladek, bodisi moten prehod v demokracijo.
COBISS.SI-ID: 28574813
Poleg splošne teoretične razprave o vlogi medicine v kontekstu tako imenovane medikalizacije družbe, knjiga vsebuje obsežno analizo stališč javnosti do osebnega zdravja, zdravstvenega sistema, zdravnikov, predpisanih in alternativnih zdravil ter neenakostih v zdravju. Analize temeljijo predvsem na podatkih raziskav Slovensko javno mnenje in European social survey. Na teoretični ravni avtorji obravnavajo domet vloge medicinske vednosti, ki ga vse bolj določata politika in kapital, vse manj pa notranja logika medicinskega poklica in znanosti. To je proces, ki bi v končni instanci lahko spodnesel sam temeljni ustroj medicinske vednosti. Kot opaža del analitikov, gre razvoj področja medicine v smeri vse večje rutinizacije na podlagi česar naredijo celo sklep, da se medicina proletarizira. Bolj ko medicinska praksa postane tehnizirana, manjša sta njena ekskluzivnost in ugled. Avtorji ugotavljajo, da bi bilo omejevanje ukrepov zdravstvene politike na stališča posameznika do zdravja in na odnos med zdravnikom in pacientom zgrešeno. Ključni dejavnik zmanjševanja negotovosti posameznika na tako pomembnem področju kot je zdravje je dostopnost javnega zdravstva. Tu je enakost mogoče zagotoviti le z zagotavljanjem dodatne pomoči ranljivejšim družbenim skupinam in ne le s formalno enakostjo dostopa ali celo liberalizacijo zdravstvenega sistema.
COBISS.SI-ID: 32797277
Članek pomeni prispevek k razpravam o spreminjanju koncepta državljanstva v kontekstu globalizacijskih procesov. Izhaja iz teze, da klasični koncepti državljanstva, ki so vezani na nacionalno državo, izgubljajo pojasnjevalno moč glede odnosov med posamezniki, politično skupnostjo in oblastjo. Na temelju teoretske razprave o novih modelih državljanstva avtorji poskušajo prepoznati elemente 'postnacionalnega' državljanstva. Njihov ključni raziskovalni cilj je odkrivanje pogojev, v katerih se bodo elementi postnacionalnega državljanstva najverjetneje pojavili. Analiza temelji na agregiranih anketnih podatkih o posameznikih (iz raziskav ESS 2008 in EVS 2008) ter makro kontekstualnih podatkih o državah Evropske unije. Za analize je bilo uporabljena kombinacij dveh metod: razvrščanja v skupine (hierarhično združevanje) in kvalitativna primerjalna analizo (csQCA). Na podlagi rezultatov razvrščanja v skupine lahko sklepamo o dveh skupinah držav: (a) dokaj homogena skupina šestih držav s pomembno prisotnostjo elementov 'postnacionalnega' državljanstva in (b) bolj heterogena skupina držav klasičnega koncepta državljanstva. Druga ugotovitev (na podlagi csQCA) govori o kombinacijah pogojev, v katerih pričakujem pojavljanje elementov 'postnacionalnega' državljanstva, in sicer so to: (a) sekularizirane in postindustrijske družbe z manjšim poudarkom na družbi znanja, in (b) države s stabilnim nacionalnim okvirjem (statusom), v katerih je poudarjen pomen družbe znanja.
COBISS.SI-ID: 32483165
Knjiga na primeru Evropske družboslovne raziskave (European Social Survey - ESS) analizira možnosti sistematične akademske in javnopolitične izrabe rezultatov mednarodnih družboslovnih raziskav. V prvem delu predstavi trend naraščajoče znanstvene produkcije, kjer se akademski in javnopolitični uporabniki soočajo s tako imenovano informacijsko preobremenitvijo, tj. vse večjo množico študij, ki se pojavljajo v obliki velikega števila znanstvenih publikacij, predvsem člankov v znanstvenih revijah. Od tod potreba po analizi 'drugega reda', torej znanstveni analizi in sintezi vse bolj razpršenih in nepovezanih znanstvenih izsledkov v novo spoznavno celoto. V osrednjem empiričnem delu avtorja predstavita vzorce dosedanje izrabe podatkov ESS po državah, akademskih disciplinah ter tematskih in javnopolitičnih področjih v obdobju 2003-2013. Ugotavljata, da raziskava ponuja široke možnosti za akademsko analizo, kot tudi za evaluacijo javnopolitičnih usmeritev, ciljev in deloma ukrepov, predvsem na področju blaginjske, ekonomske, priseljenske in družinske politike.
COBISS.SI-ID: 33715549
V članku se v okviru konstruktivističnega pristopa obravnava v literaturi spregledana vprašanja o vplivu “evropeizacije” na politično kulturo nacionalnih interesnih skupin nasploh in še posebej v postkomunističnem kontekstu. Pri tem se je »evropeizacijo« opazovalo skozi naslednje vidike: povezovanje nacionalnih interesnih skupin s podobnimi skupinami v Evropi, stiki z odločevalci na ravni EU, dostopa do sredstev EU. Politično kulturo pa se je opazovalo predvsem skozi načine »policy« delovanje nacionalnih skupi. Vpliv »evropeizacije« se je preverjal na podatkih panelne anketne raziskave, ki je bila izvedena v letih 1996 in 2012 med najbolj vplivnimi oz. vidnimi interesnimi skupinami na enajstih policy področjih v Sloveniji. Rezultati kažejo, da evropeizacije podpira spremembe politične kulture interesnih skupin v smeri bolj aktivnega delovanja za vplivanje na proces oblikovanja politik na ravni države. Vendar pa sama evropeizacija pojasni le manjši del razlik (variance) med nacionalnimi interesnimi skupinami glede tega njihovega delovanja. Tukaj so pomemben tudi druge značilnosti interesnih skupin, kot je npr. njihova profesionalizacija.
COBISS.SI-ID: 32724829
Uvod: Članek obravnava smernice samoocen zdravja po spolu v Sloveniji za obdobje 30 let. Glavni raziskovalni cilj je proučiti povezavo med spolom, družbenim razredom in zdravjem, ugotoviti, v kakšnem obsegu so vzorci samoocen zdravja skladni s tistimi v drugih državah in razpoznati zdravstveno najranljivejše družbene skupine. Metode: Študija temelji na šestih anketnih meritvah raziskave Slovensko javno mnenje, ki so bile izvedene v obdobju 1981 in 2012 na reprezentativnih vzorcih odraslega prebivalstva Slovenije. Poglavitne odvisne spremenljivke so anketirančeva samoocena zdravja in trije kazalniki psihosomatskega zdravja - nespečnost, razbijanje srca in nemir. Poglavitni neodvisni spremenljivki pa sta spol in socialno-ekonomski položaj. Zvezo med njima smo ugotavljali s hi-kvadrat testom statistične značilnosti. Rezultati: 30-letni trend je skladen s predhodnimi študijami, ki ugotavljajo, da ženske slabše ocenjujejo svoje zdravje kot moški. V Sloveniji je razlika med spoloma opazna v obeh družbenih razredih, a je precej izrazitejša pri ženskah v nižji izobrazbeni kategoriji. Večja prisotnost simptomov stresa pri ženskah potrjuje teorijo kronične utrujenosti kot posledice pritiska različnih družbenih vlog. Zaključek: V Sloveniji je socialna država po letu 1991 uspela omiliti negativne posledice povečanega ekonomskega stresa, kar se je odrazilo v ugodnih zdravstvenih smernicah pri obeh spolih. Razgradnja teh mehanizmov bi lahko prinesla kratkoročne finančne prihranke, obenem pa bi zelo verjetno imela dolgotrajne negativne posledice za zdravje prebivalstva, zlasti pri ranljivih skupinah, med katerimi so tudi ženske.
COBISS.SI-ID: 2859237
Članek analizira, v kolikšni meri članstvo v Evropski uniji (EU) in financiranje s strani EU prispevata k profesionalizaciji interesnih skupin v Sloveniji. Ali sta imela vstop v EU in financiranje močnejši vpliv na profesionalizacijo interesnih skupin v Sloveniji kot prehod iz socializma v kapitalizem? Novi empirični podatki v članku temeljijo na dveh raziskavah interesnih skupin v Sloveniji – prva je bila izvedena 1996, osem let pred članstvom Slovenije v EU (leta 2004), druga pa 2012, osem let po vstopu. Naše ugotovitve kažejo, da vstop in financiranje s strani EU krepita profesionalizacijo interesnih skupin. Vendar pa so ti procesi prepleteni s partitokratsko vlogo nacionalnih političnih strank, tako da so stranke posredujoča spremenljivka, ki so-določa način profesionalizacije interesnih skupin s svojimi odločitvami o dodelitvi EU sredstev nevladnim skupinam.
COBISS.SI-ID: 35525469