Poleg splošne teoretične razprave o vlogi medicine v kontekstu tako imenovane medikalizacije družbe, knjiga vsebuje obsežno analizo stališč javnosti do osebnega zdravja, zdravstvenega sistema, zdravnikov, predpisanih in alternativnih zdravil ter neenakostih v zdravju. Analize temeljijo predvsem na podatkih raziskav Slovensko javno mnenje (od prve raziskave v letu 1968 do raziskave v letu 2012) in European social survey. Na teoretični ravni avtorji obravnavajo domet vloge medicinske vednosti, ki ga vse bolj določata politika in kapital, vse manj pa notranja logika medicinskega poklica in znanosti. To je proces, ki bi v končni instanci lahko spodnesel sam temeljni ustroj medicinske vednosti. Kot opaža del analitikov, gre razvoj področja medicine v smeri vse večje rutinizacije na podlagi česar naredijo celo sklep, da se medicina proletarizira. Bolj ko medicinska praksa postane tehnizirana, manjša sta njena ekskluzivnost in ugled. Avtorji ugotavljajo, da bi bilo omejevanje ukrepov zdravstvene politike na stališča posameznika do zdravja in na odnos med zdravnikom in pacientom zgrešeno. Ključni dejavnik zmanjševanja negotovosti posameznika na tako pomembnem področju kot je zdravje je dostopnost javnega zdravstva. Tu je enakost mogoče zagotoviti le z zagotavljanjem dodatne pomoči ranljivejšim družbenim skupin in ne le s formalno enakostjo dostopa ali celo liberalizacijo zdravstvenega sistema.
COBISS.SI-ID: 32797277
V družbah t. i. zahodne demokracije se je v zadnjih desetletjih 20. stoletja kazal značilen trend upadanja politične participacije. V tem okviru so raziskovalci dokaj enotni glede dejavnikov participacije: od generacijske pripadnosti in socio-ekonomskega položaja preko državljanskih vrednot do državljanskih kompetenc. S pojavom interneta so se pojavile nove možnosti za širitev prostora politične participacije in vključevanje nekaterih skupin, ki so bile doslej manj aktivne. Z analizo razširjenosti različnih oblik participacije prek interneta v Sloveniji preverjamo tezo o širjenju prostora politične participacije in odgovarjamo na vprašanje o razmerju med tradicionalnimi oblikami politične participacije nasploh ter novimi digitalnimi oblikami participacije: a) ali se digitalne oblike le kombinirajo z drugimi bolj tradicionalnimi oblikami ali b) se s pojavom digitalnih oblik participacije razvija tudi nov tip (stil) politične participacije? Sprašujemo se, ali digitalna participacija res vključuje nove skupine ljudi. V analizi uporabljamo najnovejše podatke iz raziskave Slovensko javno mnenje 2013, ki vključuje tako informacije o (tradicionalnih) oblikah politične participacije nasploh kot o digitalnih oblikah participacije.
COBISS.SI-ID: 534527
Prispevek obravnava proces kulturnega prilagajanja javnosti tranzicijskih držav na nove strukturne okoliščine v družbi, predvsem prehod v večstrankarski politični sistem in tržno gospodarstvo. Na podlagi podatkov projekta Demokratične vrednote ugotavlja, da je počasna tranzicija v Sloveniji delovala kot dolgotrajen proces učenja, v katerem je javnost privzela raznorodne vrednotne vzorce, norme in stališča. Javnost v celoti sprejema politične svoboščine, sprejemanje tržnega gospodarstva pa je pogojno. Tudi v novih okoliščinah se je ohranilo kar nekaj starih pogledov na vlogo države, od katere javnost pričakuje pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne pravičnosti.
COBISS.SI-ID: 32525661
Članek prispeva k zapolnjevanju primanjkljaja v literaturi o določnicah volilnega obnašanja na predsedniških volitvah v posocialističnem kontekstu ob upoštevanju vzorcev tekmovanja na parlamentarnih in predsedniških volitvah. Študija primera Slovenije zajema dejavnike volilnega obnašanja na predsedniških volitvah (1997, 2002, 2007 in 2012) na podlagi analize podatkov splošne javnomnenjske anketne raziskave Politbarometer z bivariatnimi in multivariatnimi metodami. Ključne ugotovitve so, da se dejavniki volilnega obnašanja spreminjajo skozi čas in da strankarska identifikacija v zadnjem času izgublja pomen pri volilnem obnašanju na predsedniških volitvah.
COBISS.SI-ID: 32637789
V sestavku so prikazani koncepti in predpostavke raziskovalcev v zvezi s potekom demokratizacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope v času po družbenih spremembah. Nakazani so koncept splošne neuskladljivosti, strukturalistični koncept in njegove različne razlage itd. Predstavljena je dilema normativne (ustavne, volilne) in dejanske (temelječe na podpori, zaupanju) demokratizacije. Prikazani sta zasnova in izpeljava raziskave »Utrjevanje demokracije v Srednji in Vzhodni Evropi«. Z dvema primeroma je ponazorjeno vrednotenje kapitalizma/socializma v osmih izbranih vzhodnoevropskih državah in posebej prikazan primer Slovenije.
COBISS.SI-ID: 32522589