Pričujoča knjiga predstavlja sintezo dveh področij raziskovanja, ki doslej nista bili povezani na relevanten način. Prvo od teh področij je zdaj že močno uveljavljeno polje mednarodnega primerjalnega družboslovnega raziskovanja, ki je v zadnjih dveh desetletjih doživelo velik razmah kar zadeva število raziskav, z vzpostavitvijo Evropske družboslovne raziskave (European Social Survey - ESS) pa tudi kvalitativni preskok. Raziskava ESS je primer odlične prakse v produkciji primerjalnih podatkov in zgodba o uspehu ko gre za mobilizacijo virov, mednarodno sodelovanje in produkcijo znanstvenih publikacij, temelječih na njenih primerjalnih podatkih. Pri drugem področju pa gre predvsem za najnovejša dognanja kibernetike drugega reda, ter na splošno znanosti drugega reda. Gre za dognanja, ki predvsem zadevajo velike spremembe v splošni organiziranosti znanstvenega sistema kot celote, zlasti hitra rast raziskovanja in raziskovalnih rezultatov, s tem pa tudi naraščanje kompleksnosti. Prav zato mora sistem znanosti vzpostaviti nova orodja za samoopazovanje in povzemanje teh rezultatov (tj. znanost drugega reda). Knjiga je sestavljena iz treh delov. Uvodoma pojasni teoretično ozadje in koncepte, ponudi pregled prelomnih točk v evoluciji znanosti ter oriše domet znanosti drugega reda. Tematizira tudi tri velike izzive, ki v prihodnosti čakajo primerjalne družboslovne raziskave. Poudarek osrednjega dela je na empirični analizi rezultatov raziskave ESS drugega reda, tretji del pa obravnava širše implikacije rezultatov omenjene analize za prihodnost te in podobnih raziskav. Knjiga ponuja celo vrsto novih perspektiv in uvidov, ki predstavljajo novost v evropskem anketnem raziskovanju. Pričakovati je, da bo vzbudila zanimanje širše javnosti evropskih družboslovnih raziskovalcev.
COBISS.SI-ID: 33715549
V članku se v okviru konstruktivističnega pristopa obravnava v literaturi spregledana vprašanja o vplivu “evropeizacije” na politično kulturo nacionalnih interesnih skupin nasploh in še posebej v postkomunističnem kontekstu. Pri tem se je »evropeizacijo« opazovalo skozi naslednje vidike: povezovanje nacionalnih interesnih skupin s podobnimi skupinami v Evropi, stiki z odločevalci na ravni EU, dostopa do sredstev EU. Politično kulturo pa se je opazovalo predvsem skozi načine »policy« delovanje nacionalnih skupi. Vpliv »evropeizacije« se je preverjal na podatkih panelne anketne raziskave, ki je bila izvedena v letih 1996 in 2012 med najbolj vplivnimi oz. vidnimi interesnimi skupinami na enajstih policy področjih v Sloveniji. Rezultati kažejo, da evropeizacije podpira spremembe politične kulture interesnih skupin v smeri bolj aktivnega delovanja za vplivanje na proces oblikovanja politik na ravni države. Vendar pa sama evropeizacija pojasni le manjši del razlik (variance) med nacionalnimi interesnimi skupinami glede tega njihovega delovanja. Tukaj so pomemben tudi druge značilnosti interesnih skupin, kot je npr. njihova profesionalizacija.
COBISS.SI-ID: 32724829
V članku najprej predlagamo klasifikacijo sodobnih razprav o ekonomiji in religiji. Nato se osredotočimo na obravnave odnosa med religijo in neoliberalizmom kot dominantno sodobno političnoekonomsko paradigmo. V empiričnem delu raziskujemo ekonomske orientacije Slovencev glede na ne/vernost na osnovi podatkov World values survey. Verni Slovenci izkazujejo ekonomske orientacije, ki so v primerjavi z orientacijami nevernih oz. ateistov bolj odklonilne do sindroma neoliberalnih vrednot oz. bližje sindromu socialističnih vrednot. Take orientacije se nasploh močneje izrazijo z gospodarsko krizo po letu 2008. Regresijska analiza pokaže, da dejavnik teh razlik ni sama vernost, ampak nekatere socio-ekonomske značilnosti verne populacije.
COBISS.SI-ID: 33418077
V Sloveniji je vzpostavitev samostojne države pomenila tudi zamenjava družbenega sistema socializma s kapitalizmom. V članku je predstavljeno spreminjanje vrednotenja teh dveh sistemov na podlagi podatkov longitudinalnega raziskovanja slovenskega javnega mnenja (od 1990 do 2013). V analizi so upoštevane splošne ocene o a) socialističnem obdobju nasploh in po časovnem zaporedju, b) kakovost življenja pred osamosvojitvijo in v samostojni državi, c) odnosu do pojmov Evropa, socializem, kapitalizem, ki jih dopolnjujejo stališča respondentov o tem, kako izbrani štirje pojmi (pravičnost, človečnost, neenakost, blagostanje) ustrezajo njihovim predstavam o enem ali drugem sistemu.
COBISS.SI-ID: 33794909
V poglavje se primerja socialno in politično participacijo prebivalcev držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Podlaga za opravljene analize so bili podatki iz četrtega kroga evropske raziskave vrednot European Values Study (EVS 2008). Primerjalna analiza držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije je vključevala sledeče vidike participacije: članstvo in aktivnosti v različnih vrstah interesnih (prostovoljnih) organizacij, članstvo in aktivnosti v političnih strankah, sodelovanje v protestnih oblikah delovanja. Cilj analize je bil, da se prikaže značilnosti civilne družbe v analiziranih državah z vidika participacije državljanov. V tem smislu je bila raven participacije državljanov razumljena tudi kot relevanten indikator delovanja demokracije v teh državah. Rezultati kažejo, da je socialna in politična udeležba na sploh najvišja v Sloveniji in na Hrvaškem, torej v edinih članicah EU, med vsemi državami, ki so nastale na prostoru nekdanje Jugoslavije. Hkrati pa so protestne oblike participacije najbolj prisotne na Kosovu in v Makedoniji in šele potem sledita Hrvaška in Slovenija. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami pa države v "postjugoslovanski" regiji na splošno kažejo dokaj skromno raven članstva in delovanja v civilnodružbenih in političnih organizacijah , v čemer so torej podobne ostalim mladim demokracijam iz Vzhodne Evrope. Ta ugotovitev pa nekako pritrjuje tezi povezanosti demokratizacije in participacije državljanov.
COBISS.SI-ID: 33449821