Članek obravnava vpliv socialnih omrežij, ki se oblikujejo v civilni družbi (prostovoljnih organizacijah) na razvoj tolerance do različnih družbenih skupin. Dosedanje študije so opozorile, da prihaja v tem pogledu do večjih razlik med konsolidiranimi in novimi demokracijami. Medtem, ko je vpliv delovanja v prostovoljnih organizacijah na toleranco v konsolidiranih demokracijah pozitiven, je v novih demokracijah negativen. Članek pokaže, da je razlike izhajajo iz strukture socialnih omrežij, ki so v novih demokracijah homogenejša in vključujejo člane z nižjo stopnjo generaliziranega zaupanja. Rezultati imajo pomembne implikacije za razumevanje razvojne vloge civilne družbe in njenega prispevka k izgradnji demokratičnih vrednot v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 29061469
Članek proučuje socialna omrežja v enajstih evropskih državah. Podatki za raziskavo so bili zbrani v okviru evropskega raziskovalnega projekta CID (Citizenship, Involvement, Democracy). Namen članka je oceniti potencial socialnih omrežij za politično delovanje s poudarkom na velikosti omrežij, njihovi sestavi in prisotnosti medosebne politične komunikacije. Članek pokaže na velike razlike med evropskimi državami glede mobilizacijske mehanizme, ki izhajajo iz narave socialnih omrežij.
COBISS.SI-ID: 25797213
Pregled analiz področja malih in srednjih podjetij pokaže trajno prisotnost treh ovir za njihovo rast: dostop do trga, dostop do financ in preobsežnost birokracije. Članek ugotavlja, da se politike odzivajo na te permanentne bariere z ukrepi, ki temeljijo na lajšanju dostopa do finančnih virov (npr. finančne subvencije, garancije), subvencioniranju stroškov vstopa na tuje trge (npr. ekonomska diplomacije, predstavništva v tujini) in na poenostavljanju postopkov. Ti ukrepi temeljijo na implicitni teoriji, da bodo cenejši ali brezplačni viri spodbudili razmah podjetništva, kar pa se ne dogaja. Članek izpelje analizo na podlagi teorije odvisnosti, ki pokaže, da bi morale politike biti usmerjene v zmanjševanje odvisnosti malih in srednjih podjetij od državnih in finančnih institucij ter velikih podjetij. Politike zmanjševanja odvisnosti zadevajo relacije med ekonomskimi in institucionalnimi subjekti in z zmanjševanjem odvisnosti vplivajo na dolgoročno izboljšanje pogojev poslovanja. Politike direktnih subvencij kritičnih virov ne odpravljajo problemov, zato jih je potrebno perpetuirati v neskončnost.
COBISS.SI-ID: 31667549
Število sodelovnih (coworking) prostorov in število ljudi, ki v njih delajo, je v zadnjih nekaj letih zraslo z neverjetno naglico, projekcije pa napovedujejo, da se bo njihovo število podvojilo vsako prihodnje leto. V članku se sprašujemo, kaj poganja to rast in od kod prihaja tako veliko povpraševanje po sodelovnih prostorih. Vprašanja smo se lotili tako, da smo analizirali specifične potrebe naraščajočega kreativnega razreda in identificirali njihovo zahtevo po neoviranem kroženju informacij, znanja, idej in tudi materialnih virov. Po našem mnenju kreativni razred vstopa v prostore, ker ponujajo delo v skupnosti, ki podpira razvoj kulture izmenjave idej in znanja. Da bi ponazorili, kako se oblikuje takšna skupnost dela v skupnosti, smo predstavili študijo primera Kreativnega centra Poligon, iz katere je mogoče sklepati, da poteka izgradnja take skupnosti v več korakih in da potrebuje pazljivo vodenje ter precej časa. Članek sklenemo s priporočilom, naj se politike ne osredotočajo na izgradnjo novih sodelovnih prostorov z namenom zaposlovanja mladih, temveč naj svojo podpor usmerijo v tiste pobude, ki so že izgradile ali so v procesu izgradnje dinamične skupnosti dela.
COBISS.SI-ID: 33783901
Obstoječe raziskave o inovacijah v veliki meri izhajajo iz analize omrežij in kažejo, kako različne značilnosti socialnih omrežij vplivajo na sposobnost zagotavljanja stalnega toka inovacij v organizacijah. Raziskovalno področje o vplivu različnih značilnosti socialnih omrežij na različne tipe inovacij na različnih organizacijskih nivojih je zelo fragmentirano. Rezultat je preobilje raziskovalnih ugotovitev, ki na nesistematičen način informirajo o področju in strokovnjakom v organizacijah ne nudijo jasnih usmeritev. V članku obravnavamo to vrzel in oblikujemo celosten okvir, ki združuje različne raziskovalne usmeritve in prispeva k boljšemu razumevanju inovacij v organizacijah. Podrobneje obravnavamo dve dimenziji: tip inovacije in organizacijski nivo. Ta delitev opisuje različne organizacijske kontekste, v katerih inovacije potekajo. Članek zaključimo z umestitvijo vpliva določenih značilnosti omrežij na inovacije v posameznih organizacijskih kontekstih.
COBISS.SI-ID: 34429021
Članek analizira vodstvene kompetence delavcev v slovenskem zdravstvu. Prevzeli smo Mintzbergov model managerskih vlog s pomočjo katerega smo vodstvene kompetence razvrstili v tri sklope: relacijske, informacijske in odločevalske kompetence. Podatki so bili zbrani v mednarodni raziskavi HEGESCO opravljeni na velikem vzorcu zaposlenih v Sloveniji v letu 2008, ki je vseboval 269 zaposlenih v slovenskem zdravstvu. Ustvarili smo pod-vzorec vseh zaposlenih v zdravstvu in vseh managerjev v poslovnih organizacijah, kar nam je omogočilo primerjavo prisotnosti 16 vodstvenih kompetenc med vodstvenimi in ne-vodstvenimi delavci v zdravstvu in primerjavo med vodstvenimi delavci v zdravstvu in vodstvenimi delavci v poslovnih organizacijah. Vodstvene kompetence vodij v zdravstvu so v splošnem zaostajale za kompetencami vodij v poslovnih organizacijah. Znotraj zdravstva pa smo zaznali odsotnost pomembnih razlik v ravni vodstvenih kompetenc med vodstvenimi in ne-vodstvenimi delavci.
COBISS.SI-ID: 3291109
Hitra rast podjetij je pomemben cilj tako podjetij, kot tudi vlade in družbe. Številne politike se pri doseganju tega cilja osredotočajo na spodbujanje rasti podjetij določene velikosti, ki delujejo v določeni panogi in se fokusirajo na določeno poslovno dejavnost. Ta pristop kaže številne pomanjkljivosti in je le delno uspešen pri povečevanju ekonomske rasti. V tem članku avtorji predstavijo nov pristop k oblikovanju ekonomskih politik za spodbujanje ekonomske rasti, ki izhaja neposredno iz podjetniške perspektive. Z drugačnim pristopom k oblikovanju ekonomskih politik za spodbujanje ekonomske rasti, avtorji proučijo okvir uspešne poslovne strategije – Strategija modrega oceana (the Blue Ocean Strategy) – in okoliščine za hitro rast podjetij. Predpostavke preverijo s pomočjo študije dveh primerov uspešnih hitro rastočih podjetij, slovenske Gazele in Amazon.com. Rezultati razkrijejo razkorak med makro nivojem oblikovanja ekonomske politike za doseganje hitre rasti in mikro nivojem rasti podjetij. Rezultati pozivajo k spremembi osredotočanja ekonomske politike iz podjetij določene velikosti, ki delujejo v določeni panogi in se fokusirajo na določeno poslovno dejavnost k podjetjem, ki sodelujejo znotraj panoge, na sodelovanje različno velikih podjetij, na inovacijo vrednosti in na ustvarjanje tržnega prostora brez konkurence.
COBISS.SI-ID: 20760038
Knjiga obravnava vlogo sodobne države pri urejanju ekonomskih zadev. Avtorici v okviru sociološke analize ponudita odgovor, v katerem pokažeta, da države danes ni mogoče izključiti iz upravljanja ekonomskih relacij: država nenehno ureja delovanje trgov in vpliva na ekonomske dosežke posameznikov, podjetij in nacij na način, da določa lastniške pravice, regulira trg delovne sile, določa standarde korporativnega upravljanja in pravila mednarodne menjave. Argument je podprt z bogatim empiričnim gradivom.
COBISS.SI-ID: 29792605
Knjiga obravnava vlogo kulturnega kapitala pri doseganju družbenega in ekonomskega razvoja držav. Razprava o razvojni vlogi kulturnega kapitala predstavlja nadgradnjo in širitev študij o razvojni vlogi socialnega kapitala. Simbolni resursi določajo ekonomski in družbeni razvoj na različne načine. Na primer, pomen oznak "Made in America" ali "Made in Italy" je odvisen ne le od materialnih prednosti, ki jih ponujata obe deželi, ampak tudi od simbolnih virov, ki opredeljujejo lokaciji proizvodnje. Na podlagi študij primerov, ki prihajajo iz različnih delov sveta, knjiga pokaže kako različne oblike kulturnega bogastva narodov vplivajo na sodelovanje znotraj in med zasebnim in javnim sektorjem.
COBISS.SI-ID: 31127389
V prispevku avtorja analizirata institucionalne vidike lokalnega vodenja, pri čemer pojasnjujeta, da sta se med evropskimi državami po reformah oblikovala dva glavna tokova sprememb, in sicer (kvazi-) parlamentarizacija uprav s sistemi odborov ter (kvazi-) prezidencializem z obliko izvoljenih županov. Skozi pregled sprememb, ki so jih prinesle reforme slovenske lokalne samouprave v zadnjih dveh desetletjih, avtorja ugotavljata postopen prehod od parlamentarizma (z relativno močnim zakonodajnim organom občinskim svetom) h krepitvi individualnega izvršilnega organa (župana), torej k prezidencializmu. Poleg tega s pomočjo izračuna indeksa županove moči ugotovita, da se slovenski sistem lokalne samouprave po institucionalni moči županov bolj približa državam s (post)napoleonsko upravno tradicijo kot pa državam Srednje in Vzhodne Evrope.
COBISS.SI-ID: 34011229