Ekonomska kriza vnaša v vsakdanje življenje ljudi spremembe, negotovost in skrbi, kar vpliva na njihov socialni kapital. V literaturi zasledimo dva nasprotujoča si argumenta o vplivu kriznih dogodkov in materialne negotovosti na socialni kapital. Prvi poudarja instrumentalno naravo medosebnih odnosov in pomen osebne odvisnost za razvoj družbene odgovornosti. Trdi, da povečana potreba po socialni opori, ki se pojavi v času krize, krepi socialna omrežja. V skladu z drugim argumentom pa medosebna odvisnost vodi v zapiranje družbene odgovornosti in solidarnosti v ozka družinska in sorodstvena omrežja, s čimer se krha socialni kapital med družbenimi skupinami in v družbi na splošno. Še dodatno lahko prevelika obremenjenost družinskih omrežij pripelje do njihovega razpada. Veljavnost obeh argumentov preverjamo s kvantitativno analizo podatkov o stanju socialnega kapitala v Sloveniji v času pred krizo in nekaj let po začetku krize.
COBISS.SI-ID: 33074013
Članek obravnava dejavnike oblikovanja kolektivne identitete na primeru evropske identitete. Pri opredelitvi možnih dejavnikov, ki vplivajo na kolektivno identifikacijo, izhajamo iz socioloških teorij kolektivno posedovanega védenja, ultimativne skupnosti in ugnezdenih identitet. Poseben poudarek med dejavniki kolektivne identitete je namenjen socialnemu kapitalu. S socialnim kapitalom razumemo vključenost ljudi v družbena in politična omrežja, ki nastajajo v soseskah, prostovoljnih organizacijah, na delovnem mestu in ob različnih oblikah politične mobilizacije skozi politične stranke, gibanja in neformalno politično komunikacijo. Osrednja hipoteza, ki jo preverjamo v zvezi z vplivom socialnega kapitala, je, da socialni kapital ne vpliva samo na lokalne, ampak tudi na oddaljene kolektivne identitete, kot je evropska identiteta, in s tem posredno na podporo projektu evropske integracije. V empiričnem delu študije uporabljamo podatke iz podatkovne baze CID - Citizenship, Involvement, Democracy. Rezultati analize kažejo na hkraten pomen družbenih in političnih procesov na oblikovanje evropske identitete, pri čemer so prvi ključni predvsem za določanje moči kolektivne identifikacije na splošno, drugi pa za izbor objekta identifikacije.
COBISS.SI-ID: 32801117
Prispevek se na primeru Slovenije ukvarja s problemom znanstvenega sodelovanja v modernih znanostih. Avtorji prispevka skušajo ugotoviti, izhajajoč iz rezultatov empiričnih analiz soavtorskih omrežij raziskovalcev iz štirih znanstvenih disciplin v Sloveniji, ali se znanstvene discipline, ki so po svojem praktično raziskovalnem duktusu bolj zavezane klasičnemu načinu produkcije znanstvenega vedenja (Mode 1), v čemerkoli razlikujejo od znanstvenih disciplin, ki so bližje modernim načinom produkcije znanstvenega vedenja (Mode 2). Rezultati raziskovanja, ki so prikazani v članku, temeljijo na bibliometrični analizi soavtorskih omrežij, izvedeni kvantitativni spletni anketi med znanstveniki preučevanih štirih disciplin in poglobljenih intervjujih z vodilnimi predstavniki znanstvene skupnosti in znanstvene politike v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 32989021
Članek obravnava razvoj managerskega izobraževanja v naši regiji.