Namen raziskave je bil proučiti poglede slovenskih babic na njihov profesionalni položaj s predpostavko o vplivu izobrazbe na pojav. Uporabljena je bila anketna raziskava z vprašalnikom ki je meril prisotnost šestih ključnih elementov profesionalizma, tri tim »starega« (moč, etika, specifično znanje) in tri »novega« profesionalizma (refleksivna praksa, medpoklicno sodelovanje, sodelovanje z uporabniki). Raziskava je bila opravljena na nacionalni populaciji 300 babic, realizacija vzorca je bila 50,7%. V končno analizo je bilo vključenih 128 respodentov. Ugotovitve kažejo, da večina respondentov ne smatra babištva za specifično profesijo, zlasti to velja za tiste s končano srednjo izobrazbo. V splošnem se babice niso čutile usposobljene za samostojno delovanje, so pa pripravljene v prihodnosti prevzeti več odgovornosti.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 4898155Kognitivni intervjuji so metoda pretestiranja anketnih vprašalnikov, ki se uporablja že dobrih 30 let. Ne glede na to, pa je zelo malo jasnih navodil za njihovo izvedbo, še manj pa znanstvenih dokazov o njihovi uspešnosti in učinkovitosti pri izboljšanju anketnih vprašanj. V obdobju petih let smo analizirali in spremljali učenje te tehnike pri študentih. Opazovali smo 120 študentov, ki so naredili 612 kognitivnih intervjujev. Analizirali smo njihovo sposobnost da ustrezno izvedejo kognitivne intervjuje, ugotovili najbolj tipične napake v vseh fazah procesa ter ovrednotili vpliv njihovih značilnosti ter značilnosti udeležencev na kakovost kognitivnih intervjujev.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 32815965V Sloveniji so ekonomska kriza ter politične spremembe desnih in levih vladnih koalicij vodile v pomembne spremembe sistemov socialne varnosti in blaginje, ki jo lahko opišemo tudi kot večjo spremembo od prej značilnega gradualnega pristopa k spremembam na tem področju. V prispevku avtorice analizirata spremembe ter pri tem analizirata tako dokumente kot tudi analizo stališč v odnosu do države blaginje.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 33486429V članku je analizirana socialna izključenost starejših in odnos socialne izključenosti in potrebe po dolgotrajni oskrbi. Ključna ugotovitev članka je, da je odnos med socialno izključenostjo in pomanjkljivo dolgotrajno oskrbo razlikuje med državami blaginje. Države Vzhodne Evrope se kažejo kot najbolj problematične, kar pomeni da bi odločevalci ob pripravi načrtov za dolgotrajno oskrbo morali posvetiti posebno pozornost posledicam socialne izključenosti.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33584989V prispevku analiziramo stanovanja starejših gospodinjstev v Sloveniji glede na značilnosti, ki so pomembne z vidika oskrbe starejšega prebivalstva in možnosti, da starejši ljudje čim dlje ostanejo v svojem domu ob primernih prilagoditvah in oblikah podpore. Slovenske razmere primerjamo z drugimi državami s podatkovno bazo SHARE 2011. V primerjavi z drugimi državami smo v stanovanjskem skladu starejših gospodinjstev v Sloveniji ugotovili izrazito prevlado lastniških stanovanj nad najemnimi ter zelo visok odstotek samostojnih stanovanjskih hiš, oboje med najvišjimi med 16 državami. Odstotek stanovanj, preurejenih za potrebe oseb s fizičnimi ali zdravstvenimi omejitvami je med najnižjimi, medtem ko specifičnih stanovanjskih kompleksov za starejše sploh nismo registrirali. Neprilagojenost stanovanj starejšim gospodinjstvom se povezuje tudi z nizko mobilnostjo starejših slovenskih gospodinjstev, saj slovenska starejša gospodinjstva bivajo v sedanjem stanovanju najdlje med vsemi SHARE državami, v povprečju trideset let; to je celo dvakrat - oziroma petnajst let - dlje kot npr. Skandinavci. Starejša slovenska gospodinjstva so po številu članov med največjimi, enočlansko gospodinjstvo je manj, bivanje z odraslim otrokom pa bolj pogostno kot v večini drugih držav in dokaj blizu delu južnoevropskih držav z močno izraženimi značilnostmi familializma. Ugotovili smo, da Slovenija sodi med države, v katerih je zelo malo stanovanj prilagojenih potrebam samostojnega življenja starejših in da je potrebno vzpodbuditi programe skupnostne skrbi in prenove stanovanj za potrebe starejših, saj ti močno zamujajo za razvitejšimi državami, ki starejšim omogočajo kakovostno bivanje v domačem okolju.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 1781390