Članek obravnava možnost zamenjave lastnega stanovanja za oskrbo v starosti v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljena specifično velika pripravljenost ljudi za odhod v domove upokojencev in za potrošnjo stanovanjskega premoženja za ta namen. Da bi pojasnili to posebnost, smo izpeljali študijo primera kot celostni pristop, ki združuje več kvantitativnih virov anketnih podatkov in kvalitativnih podatkov na osnovi intervjujev , kar je nudilo vpogled tudi v institucionalni okvir in v odločitve posameznikov. Ugotovili smo obstoj modernizirane različice tradicionalne izmenjave 'zapuščina v zameno za skrb na starost' , pri čemer dedič delno sofinancira starševo oskrbo. Ta družinsko posredovana izmenjava med stanovanjskim premoženjem in oskrbo se je pokazala kot nefomalna oblika potrošnje stanovanjskega premoženja, kar v Sloveniji pomaga blažiti post-tranzicijski manko oskrbe starejših, to je sindroma, ki združuje nizke pokojnine, nerazvit sistem storitev oskrbe in lastniških stanovanj, fizično neprilagojenih potrebam starejših. Še več, postavljena je hipotezam, da je ta manko v oskrbi starejših prisoten tudi v drugih post-tranzicijskih državah. Članek je pomemben prispevek kros-sekcijskemu razumevanju kakovosti življenja; obravnava namreč zvezo med stanovanjskim premoženjem, oskrbo starejših in družino. Tako ugotavlja, da se v starejši populaciji Slovencev ta zveza specifično pogosto pojavlja v obliki preko družine posredovane menjave, ko starejši svoje stanovanjsko premoženje namenjajo blaženju strukturnega primanjkljaja v oskrbi starejših. Poleg tega vzpostavlja specifični mednarodno primerjalni okvir Slovenija - skupina post-tranzicijskih držav - EU27.
COBISS.SI-ID: 33991517
Namen članka je bil predstaviti aktualni razvoj na področju vključevanja uporabnikov v zdravstvenem varstvu v Sloveniji na makro, mezo in mikro ravni. Vključevanje uporabnikov je najprej zgodovinsko kontekstualizirano skozi razvoj od socialistične preteklosti do post-tranzicijskih sprememb. Nato je opravljena analiza zdravstvene politike in zakonodaje in njunega udejanjanja na institucionalni in organizacijski ravni. Na koncu so prakse vključevanja pacientov osvetljene iz perspektive posameznikov. Načrt raziskave je bila opisna eksplorativna študija primera, ki je vključevala pregled literature, analizo dokumentov in kvalitativno tematsko analizo intervjujev. Ugotovitve odkrivajo kompleksno in občasno ambivalentno sliko pojava, po kateri vključenost uporabnikov še ni trdno zasidrana v dejavnost zdravstvenega sistema v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 4895083
V članku želimo razumeti kako je organizirana oskrba za starejše v posameznih občinah. Občine se namreč korenito razlikujejo v tem, kako je oskrba starejših organizirana, tj. organiziranost oskrbe na domu, kot tudi institucionalne oskrbe, patronažne službe, neprofitnega sektorja ter medosebnih odnosov in pomoči. Osredotočimo se na dve storitvi, in sicer institucionalno oskrbo in pomoč na domu. Predstavimo tipologijo skrbi v skupnosti v Sloveniji na podlagi hierarhične metode razvrščanja. Skupine občin, ki so nastale, se združujejo glede na podobnost značilnosti skrbe starejših, kjer se upošteva tako institucionalna oskrba kot oskrba na domu. Rezultati so pokazali 4 skupine, ki se med seboj izrazito razlikujejo v kakovosti oskrbe starejših, saj nekatere skupine nudijo le nizko kakovost oskrbe, druga pa visoko kakovost z dobro razvito tako institucionalno oskrbo kot pomoč na domu.
COBISS.SI-ID: 32715869
Prispevek obravnava trende v neenakosti v Sloveniji. V zadnjih 20 letih so bile na tem področju pomembne spremembe, saj gre za prehod v demokracijo in tržno ekonomijo. V poglavju opazujemo trende v neenakosti ter jih primerjamo s trendi v revščini in socialni izključenosti v obdobju tranzicije in oblikovanja prenovljenega sistema blaginje. Poseben poudarek je namenjen novim ranljivostim in širše ranljivim skupinam ter njihovi kakovosti življenja. Približevanje drugim evropskim državam namreč s seboj prinaša tudi nove delitve, razlike in neenakosti v družbi.
COBISS.SI-ID: 32763229
V monografiji predstavljamo rezultate edine reprezentativne raziskave o kakovosti socialne oskrbe na domu v Sloveniji in kritično vrednotimo starejše, parcialne raziskave o socialni oskrbi na domu. Vsebina monografije tako obsega predstavitev socialne oskrbe na domu, pristopov k vrednotenju kakovosti storitev, analizo preteklih raziskav na makro-, mezo- in mikroravni ter celovite rezultate raziskave, ki je bila izvedena v letu 2013 in obsega vrednotenje kakovosti socialne oskrbe na domu z vidika uporabnikov, njihovih svojcev in socialnih oskrbovalk. Slednja je posebej pomembna za oblikovalce politik, saj kaže stanje socialne oskrbe na domu pri nas in točke, kjer bi bilo potrebno to storitev okrepiti, spremeniti ali dopolniti.
COBISS.SI-ID: 275800064