V članku želimo razumeti kako je organizirana oskrba za starejše v posameznih občinah. Občine se namreč korenito razlikujejo v tem, kako je oskrba starejših organizirana, tj. organiziranost oskrbe na domu, kot tudi institucionalne oskrbe, patronažne službe, neprofitnega sektorja ter medosebnih odnosov in pomoči. Osredotočimo se na dve storitvi, in sicer institucionalno oskrbo in pomoč na domu. Predstavimo tipologijo skrbi v skupnosti v Sloveniji na podlagi hierarhične metode razvrščanja. Skupine občin, ki so nastale, se združujejo glede na podobnost značilnosti skrbe starejših, kjer se upošteva tako institucionalna oskrba kot oskrba na domu. Rezultati so pokazali 4 skupine, ki se med seboj izrazito razlikujejo v kakovosti oskrbe starejših, saj nekatere skupine nudijo le nizko kakovost oskrbe, druga pa visoko kakovost z dobro razvito tako institucionalno oskrbo kot pomoč na domu.
COBISS.SI-ID: 32715869
Prispevek obravnava evalvacijo v domovih za starejše, s poudarkom na participativni evalvaciji, katere specifični cilj je krepiti moč/opolnomočiti ljudi s sodelovanjem, z razvijanjem skupnega lokalnega znanja ter s spreminjanjem organizacijske kulture v domu. Po kratkem pregledu raznovrstnih metod ocenjevanja kakovosti storitev v domovih za starejše analiziramo evalvacijske prakse v slovenskih domovih za starejše in kakovost ter praks primerjamo s participativno evalvacijo kot idealno-tipskim modelom. Najprej, z rezultati naše ankete direktorjev domov ugotovimo, da evalvacijo uporabljajo skoraj vsi domovi in to zelo različne metode. Nadalje smo izvedli fokusno skupino med prebivalci Doma starejših občanov Fužine izbranega kot študije primera in tako umestili evalvacijske prakse v lokalni okvir znanja. Na podlagi fokusne skupino smo ugotavljali kakšna je percepcija prebivalcev doma glede njihovega vpliva v vsakdanjem življenju doma, nasproti različnim vodilnim strukturam ter vlogo evalvacije pri tem. Splošna ugotovitev članov fokusne skupine je bila, da imajo precejšen vpliv na življenje v domu in obliko neposredne demokracije. Teh izsledkov sicer ne moremo posplošiti na vse domove, zagotovo pa predstavljajo presenetljivo visoko kakovost v primerjavi z "zunanjim svetom" sodobne krizne slovenske družbe.
COBISS.SI-ID: 32716637
Teoretična izhodišča. Socialna oskrba na domu je pomembna storitev za starejše z zdravstvenimi težavami, prebivajoče v domačem okolju. Ob zagotavljanju boljše kakovosti življenja ta storitev pomembno razbremenjuje institucionalne storitve zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Metoda. Na podatkih reprezentativne raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu smo raziskali vpliv teh dejavnikov na obseg socialne oskrbe na domu. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili vpliv dispozicijskih in kontekstualnih dejavnikov ter potreb na število aktivnosti, pri katerih uporabnikom pomagajo socialne oskrbovalke. Rezultati. Kot predpostavlja teoretski model, potrebe (B = ,378, P = 0,000) pojasnijo največji del variabilnosti obsega socialne oskrbe na domu. Po pojasnjevalni moči sledijo razpoložljivost neformalnih oskrbovalcev (živi sam B = %0,136, P = 0,000; ima otroke B = %0,142; P = 0,000) ter drugi kontekstualni dejavniki, kot so skupni stroški ure oskrbe (B = %0,075; P = 0,003) in časovna razpoložljivost socialne oskrbe na domu (B= %0,075, P=0,012). Končni model pojasni 18% obsega socialne oskrbe na domu. Razprava. Dokazali smo, da na individualni ravni na uporabo socialne oskrbe na domu vplivajo drugi dejavniki kot na agregirani ravni. Socialna oskrba na domu je najpomembnejša ob veliki potrebi po oskrbi in odsotnosti neformalnih oskrbovalcev. Zmeren vpliv kontekstualnih dejavnikov nakazuje sorazmerno enakomeren dostop do socialne oskrbe na domu.
COBISS.SI-ID: 32963677
Eno ključnih vprašanj v sodobni družbi je problem zmanjševanja civilnega udejstvovanja in participacije posameznikov, še posebno med mladimi. Univerze so pomembne družbene inštitucije, v okviru katerih se lahko posamezniki učijo ter udejanjajo državljanske vrednote, med katere spada tudi participacija. V članku tako naslovimo vprašanje prostorske organizacije univerz kot pomembnega dejavnika, ki lahko vpliva na participacijo mladih. Organizacija prostora namreč lahko povečuje ali pa ovira državljanjske vrednote, kot sta participacija in zaupanje med ljudmi. V prispevku predstavljamo eksplorativno raziskavo dveh študij primerov, in sicer Univerze v Ljubljani in Univerze v Tokiju, s katerima želimo ilustrirati pomen prostora za participacijo mladih. Analizirali smo prostorsko organiziranost obeh univerz, pri čemer smo se posebej osredotočili na fizično in funkcionalno/družbeno organizacijo prostora. Rezultat so zemljevidi, ki kažejo naravo in pogostost uporabe javnih prostorov. V diskusiji se navežemo na prisotnost trendov potrošništva in privatizacije javnih prostorov v okviru univerz ter razmišljamo o njihovih posledicah za participacijo mladih.
COBISS.SI-ID: 33122141
Avtorica v prispevku preučuje plačano domače delo v Sloveniji in zaznave gospodinjskih delavk o njihovem delu. Čiščenje za drugimi ljudmi je običajno obravnavano kot umazano delo, obremenjeno s stigmo. S ciljem, da bi preučili, kako se plačane gospodinjske delavke soočajo s takšnimi negativnimi družbenimi zaznavami in kakšne so njihove morebitne individualne strategije za spopadanje s stigmatizirano družbeno identiteto, smo izvedli globinske intervjuje, s katerimi smo prišli do zaželenih podatkov. Na osnovi predhodnih raziskav o plačanem domačem delu smo predpostavljali, da so zaposlitveni odnosi v sferi zasebnega doma (zaradi same lokacije zaposlitve, domačnosti, neformalnega upravljanja - znotraj relativno tradicionalnega in omejujočega spolnega reda) izvajani tako, da delavke stigmo občutijo, vendar smo tudi predpostavljali (na osnovi številnih študij o umazanem delu), da čistilci izražajo relativno visoko stopnjo samospoštovanja in ponosa, ki je skupna vsem umazanim delavcem. Rezultati kažejo, da stigma je navzoča (ovira) v interakcijah med plačanimi gospodinjskimi delavkami in njihovimi delodajalci, kar čistilke usmerja v različne strategije za spopadanje s stigmo. Opisi njihovega dela in delovnih odnosov, ki smo jih pridobili od respondentov, pa obenem razkrivajo pozitivne vidike poklica ter tako osvetljujejo kompleksnost dela čistilcev in njihovih zaposlitvenih odnosov znotraj meja zasebnega domačega prostora.
COBISS.SI-ID: 32989277