Namen članka je bil predstaviti aktualni razvoj na področju vključevanja uporabnikov v zdravstvenem varstvu v Sloveniji na makro, mezo in mikro ravni. Vključevanje uporabnikov je najprej zgodovinsko kontekstualizirano skozi razvoj od socialistične preteklosti do post-tranzicijskih sprememb. Nato je opravljena analiza zdravstvene politike in zakonodaje in njunega udejanjanja na institucionalni in organizacijski ravni. Na koncu so prakse vključevanja pacientov osvetljene iz perspektive posameznikov. Načrt raziskave je bila opisna eksplorativna študija primera, ki je vključevala pregled literature, analizo dokumentov in kvalitativno tematsko analizo intervjujev. Ugotovitve odkrivajo kompleksno in občasno ambivalentno sliko pojava, po kateri vključenost uporabnikov še ni trdno zasidrana v dejavnost zdravstvenega sistema v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 4895083
Oskrba starih ljudi v Sloveniji se je korenito spremenila po 1991. Največje spremembe so vidne na področju razvoja podpornih storitev za starejše, ki živijo v domačem okolju. V članku obravnavamo socialno oskrbo na domu na osnovi podatkov raziskave o uporabnikih socialne oskrbe na domu (2013). Z uporabo posebne metode za razvrščanje simbolnih podatkov (brez oskrbe, izključno formalna oskrba, izključno neformalna oskrba, kombinirana oskrba) o 22 aktivnostih vsakdanjega življenja, smo razkrili pet skupin uporabnikov. Skupine smo pregledali glede na dostopnost neformalne oskrbe na domu in potrebe po oskrbi. Modeli oskrbe kažejo na dopolnilno vlogo formalne oskrbe v primeru odsotnosti neformalnih oskrbovalcev in velike potrebe po oskrbi. Ugotovili smo, da si uporabniki želijo najprej dodatne formalne in šele na drugem mestu dodatne neformalne pomoči v prihodnosti
COBISS.SI-ID: 33410653
V prispevku se ukvarjamo s percepcijo kakovosti socialne oskrbe na domu z vidika uporabnikov, s čimer poudarimo pomen skupnostnih storitev za kakovost življenja starih ter tudi ključen pomen vloge uporabnikov pri evalvaciji storitev. Uporabili smo model vrednotenja dostopa do storitev, ki opredeljuje pet komponent presojanja kakovosti storitev (Penchansky in Thomas, 1981; 1984). Na podatkih prve reprezentativne slovenske raziskave uporabnikov pomoči na domu (2013) smo z razvrščanjem v skupine našli tri skupine uporabnikov glede na njihovo ovrednotenje dostopa.
COBISS.SI-ID: 33320541
Privatizacija velikega dela najemnih stanovanj, ki je bila značilna za vse srednje in vzhodno evropske države, je imela za posledico to, da se je sektor socialnih stanovanj zelo zmanjšal in za najbolj ranljive skupine pustil le malo priložnosti za stanovanje. Drugače od predvidenega postopnega povečanja v Sloveniji do tega ni prišlo. V tam članku analiziramo za nekaj izbranih opcij, koliko bi bile prosilcem za socialna stanovanja v Mestni občini Ljubljana sprejemljive kot alternativa socialnemu stanovanju. To smo ugotavljali s poštno anketo, na katero je odgovorilo 1 048 prosilcev, ki so se javili na razpis za socialno stanovanje in na njem niso bili uspešni. Z uporabo hierarhične cluster analize smo glede na odnos do ponujenih stanovanjskih alternativ prosilce razvrstili v tri skupine: tiste, ki so izbrali so/lastništvo in/ali socialno stanovanje; tiste, ki so bili odprti do vseh alternativ; in tiste, ki so bi sprejeli le socialno stanovanje. Naši rezultati kažejo, da se prosilci močno razlikujejo glede pripravljenosti in sredstev za aktivnejšo lastno udeležbo pri dostopu do stanovanja, seveda pod pogojem, če le imajo takšne priložnosti.
COBISS.SI-ID: 2669507
Opolnomočenje vnaša novo perspektivo v obravnavo družbenih sprememb. Članek predstavlja koncept 'opolnomočanja' v njegovi kompleksnosti; cilj pregleda obširne in heterogene literature je bil identificirati najbolj značilne splošne dimenzije 'opolnomočanja' kot koncepta in kot prakse. Izpostavili smo transformativnost, večnivojskost, kontekstualno odvisnost in posledično heterogenost praks, ter povezovanje akterjev kot pogoj tega procesa. Obravnavali smo tudi vprašanja merjenja tako kompleksnega pojava. V eksploratorni empirični analizi smo nato opazovali nekaj pogojev opolnomočenja na ravni posameznikov; podatki SJM so razkrili njihovo šibkost in pokazali, da so potenciali opolnomočenja, kot posebnega vzorca družbenega spreminjanja v korist prikrajšanih, v slovenski populaciji nižji kot v večini drugih držav in kličejo k nadaljnjemu raziskovanju.
COBISS.SI-ID: 4064712