Poglavje zadeva različne pojavne oblike posebnega tipa jugonostalgije, nostalgijo za njenim predsednikom Titom, v različnih delih nekdanje skupne države: v popularni kulturi, v potrošništvu, v političnem diskurzu, na spletu, v umetnosti in na alternativi, pa tudi v prepričanjih ljudi, v spominskih knjigah, v ulični kulturi, na praznovanjih in obeleževanjih pomembnih datumov iz njegovega življenja. Poleg sentimentalnih, pasivnih, apolitičnih in v preteklost zazrtih elementov “titostalgije” so posebej izpostavljeni tudi njeni aktivni, emancipatorni, družbeno-kritični vidiki.
COBISS.SI-ID: 33006941
Živimo v času, ko razvoj novih, naprednih tehnologij zahteva široko družbeno podporo, saj lahko te le tako kakorkoli prispevajo k blagostanju celotnega človeštva. V tem okviru se povečuje pomen sodelovanja naravoslovcev in družboslovcev. Sintezna biologija kot ena najbolj naprednih novih tehnologij zasluži posebno pozornost družbene in humanistične misli. Področje sintezne biologije je za družbo še vedno precej velika neznanka. Prispevek podaja kritično oceno družbenih koristi in tveganj današnjega ter prihodnjega razvoja sintezne biologije. Avtor prispevka izhaja iz osnovne predpostavke, da danes različne nadzorne institucije veliko pozornosti namenjajo okoljskim tveganjem sintezne biologije, vse premalo pa se ukvarjajo z ekonomskimi tveganji, ki v končni fazi lahko pripeljejo do zaustavitve razvoja te nove in za prihodnost družbe pomembne tehnologije.
COBISS.SI-ID: 33507677
Slovenija je država s turbulentno zgodovino. Slovenska nacionalna identiteta je posledično nekoliko nestabilna in v veliki meri omejena na prgišče uradnih mitov in popularnih stereotipov. Ker so slednji v pomembni meri vezani na popularno kulturo, avtor raziskuje vlogo slovenske narodno-zabavne glasbe v procesu oblikovanja slovenske nacionalne identitete. Raziskava, na osnovi katere razpravlja je pokazala, da večina Slovencev kot tipično slovensko glasbo prepoznava zlasti slovensko narodno-zabavno glasbo. Slednje je nekoliko nenavadno glede na to, da ta zvrst kljub številnim tradicionalističnim sklicem niti ni tako zelo tradicionalna. Avtor v skladu s tem visoko stopnjo povezave slovenske nacionalne identitete z slovensko narodno-zabavno glasbo pojasnjuje drugače: kot posledico kulturne re-tradicionalizacije države po osamosvojitvi, kot posledico revitalizacije žanra s turbo-folkom in kot posledico potrebe mlade države, da svoje imaginarno organizira okoli nekaj zelo preprostih in vsem razumljivih označevalcev.
COBISS.SI-ID: 32694109
Monografija "Sokratski dotiki" se posveča temeljiti analizi treh izbranih Platonovih dialogov (Fajdon, Menon, Simpozij) s posebno pozornostjo usmerjeno na vprašanje dotika, ki predstavlja centralni objekt proučevanja. Na tej podlagi podaja ne samo izvirno filozofsko interpretacijo Platonove filozofije in mesta, ki ga znotraj nje zaseda učiteljska figura Sokrata, marveč topiko razširja na aktualnejše probleme današnje univerze in šolstva nasploh skozi prespraševanje vloge dotika v transfernem razmerju med učitelji in učenci.
COBISS.SI-ID: 276935168
Namen članka je ugotoviti, kako izobraževalni diskurz kot pomemben socializacijski akter generira etno-/evropocentrična stališča in rasistične reprezentacije ≫drugega≪. Avtorica izhaja iz socialnozgodovinske in primerjalne metode posameznih teorij etno-/evropocentrizma in rasizma ter njihove reprodukcije v izobraževalnem diskurzu. Ugotavlja, da učbeniki za zgodovino in geografijo omogočajo definiranje potencialno možnih in zelo verjetnih situacij, ki vodijo v negativne, evropocentrične, tudi rasistične sklepe o Neevropejcih in migrantih. To dosegajo s posebnimi jezikovnimi strategijami, s selekcijo slikovnega gradiva in zlasti na ravni vsebine ter širšega tekstualnega konteksta.
COBISS.SI-ID: 38551597