Poglavje obravnava odškodninsko odgovornost za odločanje v upravnem postopku. Odsotnost specialnih pravnih določb, ki bi urejale odškodninsko odgovornost državnih oblasti, je razlog, da se pri teh vprašanjih uporabijo splošna pravila civilnega prava. To potrjuje tudi sodna praksa. Vseeno pa to prinaša določene pomanjkljivosti in povzroča težave, ki jih bo morala nasloviti pravna teorija in praksa.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 14833489Sodni postopki potrošnikom ne zagotavljajo učinkovitega pravnega varstva pravic, zato je pomembno zagotoviti tudi izvensodne postopke reševanja. Doslej je na ravni EU taka možnost obstajala le za potrošniške spore s posameznih gospodarskih sektorjev, z Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES pa se prvič vzpostavlja splošna ureditev alternativnega reševanja potrošniških sporov. Pri tem evropski zakonodajalec določa le minimalne standarde, s spoštovanjem katerih se bo v teh postopkih zagotavljala kakovost. Ustanovitev izvajalcev teh postopkov in podrobnejša pravila njihovega vodenja prepušča posameznim državam članicam, ki so tako pri vzpostavljanju tega sistema v praksi precej svobodne. Slovenija bo ureditev Direktive v slovenski pravni red prenesla z Zakonom o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIRPS), vendar bo pri tem zamudila postavljeni rok 9. julij 2015. Avtorica v prispevku predstavlja ureditev Direktive 2013/11 in njeno implementacijo v slovenski pravni red, kot to izhaja iz objavljenega predloga ZIRPS.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 14656337Z ratifikacijo Evropske socialne listine (spremenjene) je Slovenija prevzela obveznost, da bo preko pravne ureditve in v praksi zagotavljala spoštovanje z Listino priznanih 31 temeljnih socialnih pravic. Izpolnjevanje obveznosti ugotavlja na podlagi dveh različnih postopkov Evropski odbor za socialne pravice. Njegove ugotovitve ne bi smele biti same sebi namen, so pa v javnosti še premalo znane. Namen prispevka je javnost seznaniti, kaj izhaja iz novejših ugotovitev Odbora glede pravic, pomembnih z vidika dela. Prispevek opozarja še na nekatera druga vprašanja, na katera bi morala država paziti v zvezi z uresničevanjem Listine.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 257106Članek predstavlja temeljne pravne posledice morebitne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v sistem socialnih zavarovanj. Uvodoma je predstavljena pravna definicija sistema univerzalnega temeljnega dohodka in vzporedno splošna opredelitev socialnih zavarovanj, in sicer kot konceptov nesorodne pravne narave. V nadaljevanju so v okviru primerjalne analize temeljnih značilnosti univerzalnega temeljnega dohodka in socialnih zavarovanj predstavljene zlasti pomembne razlike med tema sistemoma, pa tudi nekatere podobnosti. Osrednji del prispevka obravnava spremembe v veljavni pravni ureditvi sistema socialnih zavarovanj in še zlasti v pravnem položaju upravičenca, ki bi jih povzročila uvedba univerzalnega temeljnega dohodka v nacionalni sistem socialne varnosti. Pri tem je predstavljen vpliv morebitne uvedbe sistema univerzalnega temeljnega dohodka na posamezne podsisteme socialnega zavarovanja, torej na pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Na tej podlagi so v sklepnem delu oblikovane ključne ugotovitve o pravnih učinkih univerzalnega temeljnega dohodka na vlogo in pomen socialnih zavarovanj v obstoječem sistemu socialne varnosti.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 14211409Razprava opisuje spreminjanje razumevanja sodnika v zahodni pravni misli. Za izhodišče si vzame slavno Montesquieujevo misel, ki sodnika prikazuje kot "usta, ki izgovarjajo besede zakona". V nasprotju s splošnim prepričanjem, da opisuje kontinentalnega sodnika, pa avtor dokazuje, da je Montesquieu v opis vtkal svoje razumevanje vloge angleškega sodnika. Njegov portret se v veliki meri sklada s samorazumevanjem angleškega sodnika tistega časa (in še dolgo po tem). Postopno pa so Montesquieujevo podobo pričeli razumeti kot metaforo pretirano formalističnega pristopa k sodnemu odločanju, kar je kmalu sprožilo odziv. Reakcijo še najbolje uteleša nadvse vplivno nemško svobodnopravno gibanje, ki si je prizadevalo za priznanje ustvarjalnega vidika sodniškega odločanja. Pri tem so imeli pred očmi kot zgled svoje razumevanje sodnika v sistemu common law, čeprav je bilo to v nasprotju s tem, kako so angleški sodniki sami dojemali svojo vlogo. V naslednjih desetletjih se je nezadovoljstvo nad tedaj prevladujočim mehanicističnim pojasnjevanjem sodnega odločanja razširilo tudi na Združene države in spodbudilo nastanek ameriškega pravnega realizma. Realisti so v veliki meri prevzeli "program" svobodnopravnega gibanja, skupaj s prepričanjem, da je sodniško odločanje nujno ustvarjalno. To prepričanje pa je še danes osrednja prvina sodobnih teorij o sodniškem odločanju.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 14682449