Pravo je sistem pravnih pravil in pravnih načel, razlika med njimi pa je relativna. Vselej je potrebna vzpostavitev zgornje in spodnje premise, kjer pod pravni pravilo subsumiramo dejanski stan in tako izpeljemo pravno odločitev. To velja tako za pravna načela, ki so operacionalizirana s pomočjo pravnih pravil, kot tudi za pravila zakonov, ki so pogosto pomensko odprta ali vsebujejo elemente, ki imajo naravo pravnih načel. Temeljna lastnost pravnih načel je, da so ta vrednostna merila, ki usmerjajo uporabo in razumevanje pravnih pravil ter jim določajo polje delovanja. Operacionalizacija pravnega načela pomeni ratio decidendi, ki ga sodišče mora doseči zato, da odloči v konkretnem primeru. Pravna načela tako živijo skozi pravna pravila, ki predstavljajo razlog konkretne odločitve. Novi primeri so tako razrešeni z novo operacionalizacijo pravnih pravil ali z analogno uporabo pravnega precedensa tedaj, ko je primer v bistvenem podoben drugemu, že razrešenemu primeru.
COBISS.SI-ID: 13583185
Razprava o razsežnosti in mejah formalnega in vsebinskega vpliva pravnega reda Evropske unije na pravne rede posameznih držav članic je bila objavljena v znanstveni monografiji v okviru projekta združenja European Liberal Forum in Fundacije Telders. Avtor v razpravi raziskuje odnos med pravom EU oziroma pravnim redom EU in nacionalnim pravom oziroma pravnim redom posameznih držav članic.
COBISS.SI-ID: 12884817
Teorija argumentacije v pravu se ukvarja s pravnim odločanjem v konkretnih primerih. Njeno temeljno izhodišče je, da so vnaprej dana samo izhodišča odločanja, ovrednotenje teh izhodišč in njihovo medsebojno povezovanje pa je stvar človekove odločitve. Teorija argumentacije se zaveda celovitosti pravnega odločanja, ga razčlenjuje in osvetljuje. Racionalno pravno razpravljanje zahteva, da imajo njegovi udeleženci enake pravne možnosti, da so dopustni vsi pravni argumenti, do katerih je treba v dialogu zavzeti stališče, in da je treba ravnati v skladu z ustaljeno prakso, če za odstop od nje ni novih tehtnejših argumentov.
COBISS.SI-ID: 268983552
Za avtorja je pravo »sistem kot celota učinkovitih pravnih načel in pravnih pravil, ki v mejah pravne pravilnosti urejajo življenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v državnopravno organizirani družbi.« Klasična vprašanja, s katerimi se ukvarja to temeljno delo s področja pravne teorije, so metode in vrste pravnih znanosti, pravo in država, pravno pravilo, pravno razmerje, normativni pravni akt, pravni viri, pravna praznina, uporabljanje (splošnih) pravnih aktov, razlaga (razumevanje) normativnih pravnih aktov, sistemizacija prava, pravo in vrednote ter pogledi na naravo prava. Peta izdaja vsebuje tudi obsežen razdelek o velikih pravnih kulturah.
COBISS.SI-ID: 281840384
V prispevku je kot primer meddisciplinarne tematike predstavljeno vprašanje, od kdaj naprej lahko preučujemo slovenski jezik v pravu. Kot glavni konceptualni težavi sta obravnavani predpostavki drugih disciplin, da je "vse pravo v zakonu" in da so zato kot edini vir preučevanja pravnega jezika dovolj pravna besedila ter da pravo že od nekdaj ustvarja le država. Predstavljena je ugotovitev, da so bila za oblikovanje in ohranjanje jedrnih slovenskih pravnih izrazov ključna zborovanja srednjeveških avtonomnih skupnosti, kjer je prevladovala ustna komunikacija, in da je tudi danes ustna obravnava v okviru sodnih postopkov tisti okvir, ki zagotavlja slovenskemu pravnemu jeziku življenje tudi v prihodnje.
COBISS.SI-ID: 12047697
Prispevek najprej opiše pomen starih domačih diahrono pomensko stabilnih pravnih izrazov kot vira za preučevanje poimenovanih realij, in sicer na primeru najstarejših zabeležb članov besedne družine soditi, zbranih ob sistematičnem pregledu najstarejših virov v slovenskem jeziku (Brižinski spomeniki, srednjeveški rokopisi, Dalmatinova Biblija in najstarejši večjezični slovarji, ki so upoštevali tudi slovenski jezik). Osrednji del prispevka odgovarja na vprašanje, kako in zakaj so se nekateri stari pravni izrazi lahko ohranili pomensko stabilni do danes. Predstavljen je tudi predlog sheme najstarejših domačih poimenovanj za paradigmatska dejanja in vloge v sodnem postopku. Oblikovani sta dve sklepni ugotovitvi. Prva je, da so sodni zbori srednjeveških in novoveških avtonomnih skupnosti predstavljali tisto stabilno pomenotvorno okolje, v okviru katerega so se ob daleč prevladujoči ustni pravni komunikaciji lahko nekateri pravnorelevantni izrazi celo naravno terminologizirali. Druga ugotovitev, ki je predstavljena v obliki hipoteze za nadaljnje interdisciplinarno raziskovanje, pa je, da so se tako dolgo kot pomensko relativno stabilni verjetno lažje ohranili tisti performativni in zatrjevalni izreki, ki so bili kot pravna in hkrati govorna dejanja nujni za ustno pravno komunikacijo in ki so še danes nepogrešljivi pri ustni sodni obravnavi, pa tudi pri ustnem sklepanju pogodb.
COBISS.SI-ID: 8996433
Paragraf 418 ODZ predpisuje pravne posledice v primeru gradnje z lastnim materialom na tujem zemljišču brez lastnikove vednosti in kot temeljno posledico določa, da zgradba pripade zemljiškemu lastniku. Enako načelo na splošni ravni postavlja tudi paragraf 297. Iz obeh norm je jasno razvidna ideja rimskopravne maksime superficies solo cedit, ki predstavlja eno osnovnih stvarnopravnih načel v skoraj vseh evropskih pravnih redih (članek primeroma navaja nemško, francosko, italijansko, švicarsko in slovensko ureditev). Načelo je nastalo že v obdobju rimskega klasičnega prava. V Evropi je bilo širše recipirano v 14. stoletju, občutno pa je zaznamovalo tudi common law sistem. Kot primer recepcije članek predstavi dve določili iz Koprskega statuta (1423). Prvo pokaže, da je bilo načelo superficies solo cedit v Kopru izrecno uvedeno na podlagi avtoritete rimskega prava in da je bilo tam v veljavi najverjetneje vsaj že proti koncu 14. stoletja. Druga določilo o plodovih, ki so padli na tuje zemljišče pa ponazarja, kako so z uporabo omenjenega načela prišli do rešitve, ki je bila z rimskim pravom v popolnem nasprotju. Na koncu članek na podlagi primerjave sodobne slovenske ureditve z ureditvijo po ODZ ugotavlja, da je po ponovni uvedbi načela superficies solo cedit v slovensko stvarno pravo vprašanje premoženjske izravnave v primeru gradnje na tujem zemljišču ostalo bolj odprto kot po ODZ.
COBISS.SI-ID: 13190225
Civilnopravna sekcija mednarodnih pravnih enciklopedij bralcu ponuja poglobljene opise in analize nacionalnih pravnih sistemov in tako pravnike z različnih pravnih področji vodi skozi tuje civilne postopke, s katerimi se ti lahko srečajo pri svojem delu s strankami. Nacionalne monografije opisujejo temelje sodne organizacije in pristojnosti posameznih pravnih redov, temelje sodnega postopka in pravila izvedbe dokazov, načela, ki vladajo zaplembi in izvrševanju sodnih odločb ter nekatere lastnosti nacionalne arbitraže. Pri tem monografija, ki preučuje slovenski pravni red, prav tako analizira posebne postopke, ureditev tožb in tožbenih zahtevkov ter ureditev pravne pomoči in stroškov.
COBISS.SI-ID: 13980497
Pravno prevajanje pozna vse čeri običajnega prevajanja kot »pogajanja« med besedami in njihovim pravim pomenom, ki jim dodaja še dva dodatna grebena strokovne terminologije, specifičen pravni pomen in omejeno prevedljivost pravnih konceptov med različnimi pravnimi ureditvami. Pri iskanju ustreznega izraza bi idealni pravni prevajalec tako vedno dobro poznal pravno ureditev v obeh jezikovnih sistemih, ne zgolj besed in njihovega pomena, temveč tudi konceptualne razlike ureditev, kar bi mu omogočilo osebno (kreativno) odločitev o izbiri pravilnega izraza. Kako naj v takšnih primerih presojamo pravilnost prevoda oziroma medjezikovnega prenosa pomena? Je v teh primerih moč sploh govoriti o objektivni »pravilnosti« izbranega izraza ali pa je (vsebinska) avtoriteta prevedenega pravnega izraza včasih odvisna predvsem od (formalne) avtoritete prevajalca? Težavnost tovrstnega pravnega prevajanja nazorno kaže tudi izkušnja Evropske unije z večjezično pravno ureditvijo, kjer pogosto prihaja do vsebinskih razhajanj med uradno enakovrednimi jezikovnimi različicami evropskih pravnih besedil, ki jih je treba avtoritativno razrešiti v interesu temeljnih načel pravne države. Referat ne ponuja svetega grala »pravilnih odgovorov« na tovrstna vprašanja, skuša pa osvetliti samo zagonetko.
COBISS.SI-ID: 10447185
Razprava se posveča občutljivemu razmerju med pravom in jezikom, v katerem jezik služi kot neizogibno orodje pravnih razprav in odločitev, ter še posebej njunim na videz nezdružljivim značilnostim: medtem ko pravo temelji na konceptu vladavine prava oziroma načela pravne države (Rechtsstaat), ki zahteva jasen in predvidljiv sistem norm za zagotavljanje enake obravnave, je jezik pogosto nedoločen ali nejasen. Je jezik sploh ustrezno opremljen za izvajanje vloge, ki mu jo namenja pravo? To vprašanje razprava obravnava z orisom in analizo poti od odprte nejasnosti jezikovnih izrazov do brezkompromisne zamejitve njihove pravne razlage, tako v postopku sprejemanja zakonodaje kot v postopku sprejemanja sodnih odločitev o pomenu uporabljenih izrazov.
COBISS.SI-ID: 53641314