Slovensko družinsko pravo ureja tri oblike življenjske skupnosti: poroko, zunajzakonsko partnersko skupnost in registrirano istospolno partnersko skupnost. Prvi dve obliki sta namenjeni le osebam nasprotnega spola in sta urejeni v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, medtem ko so registrirane istospolne partnerske skupnosti urejene ločeno, to je v Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je v veljavi od leta 1977 in je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji imel naravo republiškega zakona, saj je pristojnost urejanja družinskih razmerji bila v pristojnosti posameznih držav. Po razpadu Jugoslavije in nastanku samostojnih držav, so le-te prevzele veljavno družinsko zakonodajo in tako je tudi slovensko družinsko pravo še zmeraj urejeno z zakonom iz leta 1977, ki je vse do večjih sprememb v letu 2004, sicer bil podvržen večjemu številu novel. Sprememba zakona je spremenila ureditev položaja vzgoje in varstva otrok, katerih staršev živijo ločeno, stike otrok z staršev, ki ne živi z njimi in stike otrok z drugimi družinskimi člani, pa tudi celotno področje preživnin, tako preživnin med zakonci kot tudi preživnin med starši in otroki ter otroki in drugimi osebami. V zadnjih desetih letih smo lahko priča celoviti reformi slovenskega družinskega prava.
COBISS.SI-ID: 14835793
Ustavno pravo je skupek pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo temeljna razmerja med zakonodajno, sodno in izvršilo vejo oblasti oziroma določajo obliko državne oblasti, vladavine, ureditve in obliko političnega sistema, ter subjektom zagotavljajo in omogočajo izvrševanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerjih zoper državno oblast, lahko pa tudi v razmerjih med njimi samimi.
COBISS.SI-ID: 282014720
Pravica do socialne varnosti je v mednarodnem pravu in pravu Evropske unije prepoznana kot človekova temeljna pravica. Prav tako je vključena v številne nacionalne ustave, tudi v slovensko. Kot takšne je ni moč urejati skozi zelo precizna pravna pravila in predstavlja temeljno vrednostno vodilo za vse pravne subjekte v družbi. Njena vsebina je pravzaprav odprta in tako ni nujno, da med njeno vsebino in konkretnimi pravicami iz sistema socialne varnosti obstaja neposredna povezava. Zato mora vsebino pravice do pravne varnosti določiti predvsem zakonodajalec, skozi določitev individualiziranih pravic zavarovancev in drugih upravičencev. Pri tem mora spoštovati minimalne standarde mednarodnega prava ter ustavna jamstva in pravo Evropske unije. Lahko bi dejali, da je slovenska ustava moderna. Sprejeta je bila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in zajema tako načelo socialne države kot tudi temeljne socialne pravice. Med njimi je tudi pravica do socialne varnosti, ki je v času recesije pridobila na veljavi.
COBISS.SI-ID: 15169617
Pri ureditvi čezmejnega vročanja varstvo dr žavne suverenosti ni več glavna skrb. V ospredje stopa varstvo človekovih pravic in legitimnih interesov strank, pri čemer je treba ustvariti ustrezno sorazmerje med nasprotujočimi si interesi. Uredba EU o čezmejnem vročanju povečuje jamstva glede jezika pri čezmejnem vročanju. Vprašanje pa je, ali se lahko stranka tem jamstvom vnaprej odpove. Drugi sklop vprašanj, ki jih obravnava prispevek, pa se nanaša na prakso Sodišča Evropske unije, ki je odstopilo od tradicionalnega stališča, da smejo države uveljaviti instrumente bolj ali manj fiktivnih vročitev na njihovem ozemlju, s čimer se lahko izognejo obveznosti vročanja v tujino.
COBISS.SI-ID: 15171665