Prof. Brezovnik je glavni urednik revije Lex localis - Journal of Local Self-Government, ki je indeksirana v številnih uglednih bibliografskih bazah, najpomembnejši sta Social Sciences Citation Index (SSCI) (faktor vpliva ISI Impact Factor: 0,802 (Q3)) ter Scopus (Source Normalized Impact per Paper (SNIP): 0,80 (Q2)). Lex localis - Journal of Local Self-Government je ugledna ter uveljavljena mednarodna revija za področje politike, administracije in lokalne samouprave, z vplivom na raziskovalno delo ter razvoj znanosti in lokalne samouprave regionalno ter tudi v širšem okolju. Revija je pomembna tako za znanstvenike in raziskovalce, kot tudi snovalce politik ter deležnike v lokalni samoupravi.
C.04 Uredništvo mednarodne revije
Slovenija po podatkih do 2012 ni izpolnjevala zavez zniževanja emisij CO2, pri tem pa obstaja močna povezava med gospodarsko rastjo in emisijami CO2. Slovenija od 2011 dalje povečuje uvoz visoko subvencionirane električne energije iz evropskega severa, kar zmanjšuje akumulativnost domačih producentov. Spreminjanje povpraševanja na trgu električne energije Slovenije in njenih sosed (šestina prebivalstva EU) močno vpliva na cene te dobrine. Ko se bodo visoke subvencije proizvajalcem električne energije na severu Evrope znižale, se bodo izboljšali tudi pogoji za akumulativnost jedrskih in premogovnih elektrarn v Sloveniji. Izvedena je bila primerjalna analiza stroškov gradnje, financiranja in delovanja (LCOE) jedrskih elektrarn v svetu. Ob upoštevanju institucionalnega okvirja EU je bil postavljen model financiranja Jedrske elektrarne Krško 2. Rezultati so bili prikazani na sedežu naročnika raziskave (GEN energija d.o.o.), objavljeni v reviji Gospodarska gibanja (december 2016 in januar 2017), objava v mednarodnem prostoru je v pripravi. Rezultati raziskave so pomembni, ker so pokazali vzpostavljanje ravnovesja na trgu električne energije, ki je liberaliziran in izpostavljen močnim distorzijam ter ne daje ustreznih signalov investitorjem za zagotavljanje trajno stabilne ponudbe električne energije. Razmere so bile opredeljene kot začasne, saj ne morejo zdržati niti na srednji rok. Potencialni učinki dosežka: Investitorji v nove proizvodne zmogljivosti so dobili informacijo, da trg v resnici ne daje signalov, kako investicij v nove elektrarne ne bo mogoče povrniti.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 526232345Članek se ukvarja z učinki velikega nihaja gospodarskih dosežkov v razdobju 2006-2012 na domet dokladnega pokojninskega sistema, ki je daleč najpomembnejša sestavina slovenskega pokojninskega sistema. Identificirane in kvantificirane so ključne posledice kriznega udara na dosežke sistema. Analiza posledic je narejena v primerjavi z ustreznimi posledicami v razvitih državah, za nekatere najbolj pomembne dosežke je ocenjeno tudi po-krizno zaostajanje učinkovitosti pokojninskega sistema v Sloveniji za najboljšo prakso razvitih držav. V kriznem obdobju so bili dosežki dokladnega sistema v Sloveniji podobni kot v drugih državah EU, nekaj večje poslabšanje solventnosti pa je bilo posledica slabše siceršnje gospodarske situacije. Rezultati raziskave so pomembni za nosilce odločanja v institucijah, ki se ukvarjajo s pokojninskimi zavarovanji, tako v javnem kakor tudi zasebnem sektorju. Študija ima potencialne učinke predvsem na proračunsko politiko države, saj tvori pokojninska blagajna, iz katere se napaja dokladni pokojninski sistem, velik del javnih financ, pa tudi na zasebne zavarovalnice, ki tvorijo drugi steber pokojninskih zavarovanj. Raziskava je bila predstavljena pri naročniku, Slovenskem združenju zavarovalnic, širši javnosti pa so bili glavni izsledki prikazani v publikaciji Gospodarska gibanja.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 14850385Slovenija je imela v obdobju po 2008 krizo dvojnega dna. Tega ni bilo ne v analizirani skupini članic EU, ne v skupini gospodarsko razvitih držav izven EU in ne v skupini velikih držav s srednje visokim dohodkom na prebivalca. Za Slovenijo je bilo v tem obdobju značilno nadpovprečno veliko javnofinančno neravnotežje na eni ter izrazito izboljšanje zunanjega ravnotežja na drugi strani. Povprečen zahtevan donos desetletne obveznice slovenske države je bil v 2012 in 2013 kar 6 % ter se je nato leta 2014 znižal na dobre 3 %. Glede na oceno kreditnega tveganja, povezanega s spreminjanjem slovenskih makroekonomskih rezultatov (2011–2014), je pričakovan donos na obveznico slovenske države v letu 2013 nižji, v letu 2014 pa višji od dejanskega. Rezultati raziskave so bili objavljeni v reviji Gospodarska Gibanja (avgust 2015 in oktober 2015), v mednarodnem prostoru pa v znanstveni monografiji (2016). Dosežek je pomemben za profesionalne vlagatelje na kapitalskem trgu, zlasti za institucije, kot so zavarovalnice, pokojninski skladi in podobno. Potencialni učinki dosežka: Vlagatelji so dobili znanstveno potrjeno informacijo, da so bile v 2012 in 2013 obveznice slovenske države ocenjene izrazito slabše, kot pa je to ustrezalo slovenskim makroekonomskim razmeram. Nakup te obveznice je bil varen in izjemno donosen.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 12705052