Analizirane so bile okoljske dajatve v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Nemčiji, Nizozemski in Švedski. Pri tem je za Slovenijo značilno, da ima zelo nizke stopnje okoljskih dajatev, dvig teh stopenj bo ugodno vplival na znižanje količine odpadkov, zato pa bodo javnofinančni prilivi sčasoma upadli. Slovenija je pri reciklaži odpadkov glede na svojo gospodarsko razvitost zelo uspešna, pri kompostiranju je na teoretično pričakovani ravni, pri sežiganju pa zaostaja. Slovenija lahko s povečanjem okoljske dajatve na odlaganje odpadkov financira sanacijo preteklih škod iz naslova subsidiarne odgovornosti države.
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 526007833Prispevek se začenja z prikazom nastanka slovenskega finančnega sistema v letu 1991 in analizo njegovih temeljev Zakona o Banki Slovenije in Zakona o bančništvu. Analizirani so osnovni razlogi za slovensko valuto in uporabo upravljanega drsečega tečaja. Zgodovina slovenske finančne ureditve je sestavljena iz dveh izrazitih razdobij: razdobja avtentične finančne ureditve od osamosvojitve do 1998, ko je bila Banka Slovenije povsem avtonomna pri določanju monetarnih agregatov in tečaja tolarja, kar se je kljub zelo majhnemu denarnemu območju pokazalo za izredno uspešno. Razdobju avtohtonega urejanja je sledilo razdobje prilagajanje in sprejemanje ureditve v EU in EMU med 1999-2007, ko je Slovenija z vstopom v EMU izgubila denarno politiko in lastno finančno ureditev. Finančna kriza, ki je sledila in stalno spreminjanje pravil ECB in evropskih oblasti je povečevalo nestabilnost finančnega sistema do njegovega zloma v 2013.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 525405465Slovenija po podatkih do 2012 ni izpolnjevala zavez zniževanja emisij CO2, pri tem pa obstaja močna povezava med gospodarsko rastjo in emisijami CO2. Slovenija od 2011 dalje povečuje uvoz visoko subvencionirane električne energije iz evropskega severa, kar zmanjšuje akumulativnost domačih producentov. Spreminjanje povpraševanja na trgu električne energije Slovenije in njenih sosed (šestina prebivalstva EU) močno vpliva na cene te dobrine. Ko se bodo visoke subvencije proizvajalcem električne energije na severu Evrope znižale, se bodo izboljšali tudi pogoji za akumulativnost jedrskih in premogovnih elektrarn v Sloveniji. Izvedena je bila primerjalna analiza stroškov gradnje, financiranja in delovanja (LCOE) jedrskih elektrarn v svetu. Ob upoštevanju institucionalnega okvirja EU je bil postavljen model financiranja JEK 2.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 526232345Članek se ukvarja z učinki velikega nihaja gospodarskih dosežkov v razdobju 2006-2012 na domet dokladnega pokojninskega sistema, ki je daleč najpomembnejša sestavina slovenskega pokojninskega sistema. Identificirane in kvantificirane so ključne posledice kriznega udara na dosežke sistema. Analiza posledic je narejena v primerjavi z ustreznimi posledicami v razvitih državah, za nekatere najbolj pomembne dosežke je ocenjeno tudi po-krizno zaostajanje učinkovitosti pokojninskega sistema v Sloveniji za najboljšo prakso razvitih držav. V kriznem obdobju so bili dosežki dokladnega sistema v Sloveniji podobni kot v drugih državah EU, nekaj večje poslabšanje solventnosti pa je bilo posledica slabše siceršnje gospodarske situacije. Ker so vplačila determinirali šibki gospodarski dosežki, izplačila pa prejšnji dobri, se je v kriznem obdobju razkorak med vplačili in izplačili povečeval. Asimetrična narava parametrov pokojninskega sistema bi lahko enkratno poslabšanje vzdržnosti dokladno financiranega pokojninskega sistema spremenila v trajno. Prilagoditev parametrov sistema bi lahko bil en od načinov ponovnega vzpostavljanja njegove pred-krizne solventnosti, vendar bi bila za vzdržnost sistema bolj smiselna korekcija sistema, ki bi pri določanju pravic poleg parametrov "zgodovine" upoštevala tudi parametre gospodarskega "potenciala". Še zlasti, če naj bi enakomeren prehod ravni življenjskega standarda v starosti ostal (vsaj še nekaj časa) eden od efektivnih ciljev javnega pokojninskega sistema.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 14850385V zadnjem desetletju je bilo razvitih veliko različnih sistemov indikatorjev za merjenje trajnostnega razvoja turizma. Vsi ti modeli ali sklopi kazalnikov imajo eno skupno pomanjkljivost in sicer vsi zagotavljajo veliko podatkov, ne da bi jih povezali v enega ali nekaj kompleksnih kazalcev. Da bi analizirali trajnostni razvoj turizma, smo oblikovali dva kazalnika: časovni indeks obsega turizma in časovnim indeksom vpliva turizma na okolje. S primerjavo teh dveh indeksov je mogoče analizirati trend vpliva povprečne turistične dejavnosti na okolje. Konceptualna veljavnost indeksov je bila potrjena z uporabo empiričnega testiranja.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 2048142675