Članek analizira hitro rast bančnih kreditov in njene posledice na bančni sektor in gospodarstvo v petih novih članicah EU v času od 1995 do 2009. Naše ocene podpirajo domnevo, da visoke stopnje rasti kreditov in višina razpoložljivih sredstev škodujejo bankam in poslabšajo dinamiko deleža slabih posojil (NPL), najverjetneje zaradi pregrevanja gospodarstva v petih novih članicah EU. Pro-cikličnost učinkovitosti bančnega sektorja in visoke gospodarske rasti je znak za pregrevanje gospodarstva, zato upočasnitev gospodarske aktivnosti verjetno pospeši rast deleža slabih posojil. Članek predstavlja informacijo za regulatorja finančnega sistema ter za management poslovnih bank, kako se z vplivom na obseg danih kreditov izogniti povečanju slabih terjatev. Članek ima 35 citatov v Web of Science (SSCI) ter 31 citatov v bazi Scopus.
COBISS.SI-ID: 31632429
Obdobje preoblikovanja gospodarskih sistemov je možno razdeliti na tri faze. Prvo fazo lahko imenujemo zgodnja faza ali faza kontrakcije, drugo faza stabilizacije in tretjo faza rasti potencialnega proizvoda. Prispevek analizira stopnje gospodarske rasti in BDP na prebivalca novih članic EU, z vidika realne konvergence v okviru procesa vstopanja v EU. Analiza je obsegala različne vidike konvergence BDP, merjene s standardnimi kazalniki, kot so ?, ß in brezpogojna konvergenca. Rezultati brezpogojne konvergence prikazujejo intenzivnost konvergence v državah novih članicah EU v višini 5,07 % na letni ravni, kar potrjuje predpostavke standardne neoklasične ekonomske literature in Heckscher-Ohlinove teorije mednarodne menjave glede pozitivnih učinkov ekonomske integracije. Pridobljene rezultate je mogoče uporabiti tudi v okviru načrtovanja ekonomskih politik in morebitnih prihodnjih novih članic EU. Rezultati lahko vplivajo na usmeritev ekonomskih politik polnopravnih članic EU in ekonomskih politik držav, ki se za članstvo v EU šele potegujejo. Prav tako dokazani procesi konvergence potrjujejo, da krovne regulative (zakonodaja EU) pozitivno vplivajo na istosmerno gibanje in zbliževanje analiziranih ekonomskih spremenljivk (v primeru raziskave- na BDP na prebivalca).
COBISS.SI-ID: 28046637
Članek predstavlja doprinos k redkim empiričnim prispevkom o delovanju sodišč v post-socialističnem svetu z analizo dispozicije civilnih postopkov v Sloveniji. Najprej so okarakterizirani osnovni empirični vzorci načinov dispozicije civilnih postopkov na slovenskih okrajnih sodiščih. Nato so na ravni sodišč preučeni dejavniki o pojavnosti poravnav v primerjavi s sodbami, ki temeljijo na sojenju. Skladno s teorijo, da obe strani, tako sodniki kot nasprotni stranki v sporu, upoštevajo svoje zasebne stroške in koristi, ko se odločajo za svoj prednostni način dispozicije sodnega postopka, empirična evidenca kaže, da pogostnost poravnav v primerjavi s sodbami, ki temeljijo na sojenju, raste s številom vseh obravnavanih primerov na sodnika. Resursi sodišč in povpraševanje po storitvah sodišč ne vplivajo le na celotni output sodišč, kot je to že ugotovljeno v literaturi, ampak tudi na način končanja sodnih postopkov. Članek kaže, da lahko pravosodna politika pospeši reševanje sporov s stimulacijo sodnika, ki je pri poravnavah (hitrejšemu reševanju sodnih sporov) ključnega pomena.
COBISS.SI-ID: 14096721
V članku preučujemo sogibanje treh delniških trgov srednje in vzhodne Evrope (Slovenija, Češka in Madžarska) z nekaterimi razvitimi evropskimi delniškimi trgi (Avstrija, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo) z MODWT (angl. maximal overlap discrete wavelet transform) valčno transformacijo. S pomočjo dveh pomembnih lastnosti MODWT transformacije analiziramo dekompozicijo energije delniških donosov na različnih časovnih skalah ter študiramo sogibanje med preučevanimi delniškimi trgi. V članku pokažemo, da je večina energije (variabilnosti) delniških donosov zajeta v MODWT koeficientih skale 1 (ki ustreza 2-4 dnevni dinamiki) ter skale 2 (ki ustreza 4-8 dnevni dinamiki). Sogibanje med delniškimi trgi je odvisno od skale ter upada od dnevnih donosov do donosov na prvi in drugi skali. Ugotovitve raziskave imajo pomembne posledice za tuje finančne vlagatelje s portfelji, ki natančno replicirajo delniške trge izven Češke in Madžarske: investicije v češki in madžarski delniški trg z naložbenim obdobjem, ki ustreza skali 2 (4 do 8 dni), prinaša večjo mednarodno razpršitev kot naložbeno obdobje, ki ustreza skali 1 (2 do 4 dni). Slovenski borzni trg se razlikuje od češkega in madžarskega trga tudi po tem, da povečanje skale zmanjša prednosti razpršitve naložb. Prav tako smo ugotovili, da je volatilnost slovenskega borznega indeksa manj sinhronizirana z ostalimi preučevanimi časovnimi vrstami delniških donosov. Zanimivo je tudi, da se slovenski in češki delniški trg sogibljeta z avstrijskim delniškim trgom v večji meri kot z ostalimi razvitimi delniškimi trgi. Članek kaže, da je za učinkovito investiranje v evropski gospodarski prostor načeloma dovolj, če vlagatelji poznajo razmere na pomembnejših borzah, saj so gibanja tečajev med seboj povezana. Slovenija je tu izjema.
COBISS.SI-ID: 11686940
Članek preučuje sistematično tveganje in veljavnost modela vrednotenja dolgoročnih naložb (angl. Capital Asset Pricing Model – CAPM) Sharpa (1964), Lintnerja (1965) in Mossina (1966) na delniških trgih treh držav srednje oz vzhodne Evrope (Slovenije, Madžarske in Češke). CAPM testiramo večskalno, na osnovi metodologije Fame in Macbetha (1973), z uporabo dveh modernih ekonometričnih pristopov, in sicer valčne analize ter posplošene metode momentov (GMM). Empirični rezultati kažejo, da sta sistematično tveganje in veljavnost modela CAPM večskalna pojava. Dokazi za veljavnost CAPM v preučevanih državah srednje ter vzhodne Evrope so šibki. Hipoteze, ki pogosto niso izpolnjene, so pogoj ničelnega Jensenovega alfa, pozitiven tržni donos ter nesistematični vpliv spremenljivk na presežno donosnost delnic na opazovanih delniških trgih. Analiza delniškega trga Slovenije, Madžarske in Češke kaže, da tržnega tveganja, ki ga z razpršitvijo investicij ni mogoče znižati (sistematična tveganja), ne moremo bistveno zmanjšati z modelom vrednotenja dolgoročnih naložb (Capital Asset Pricing Model), ki bi bil načeloma za takšno presojo primeren.
COBISS.SI-ID: 11386908
V obdobju od leta 2009 do leta 2012 je dodana vrednost osmih največjih evropskih proizvajalcev električne energije v povprečju nihala okoli trendne vrednosti. Med podjetji so bile velike razlike v organizacijski strukturi in tehnologiji proizvodnje električne energije. Delo največ prispeva k dodani vrednosti za EDF in Vattenfall, medtem ko je prispevek kapitala k dodani vrednosti največji v Fortum-u in nad povprečjem v GEN, Enel in CEZ. Od leta 2009 do leta 2012 se je prispevek dela v povprečju povečal in prispevek kapitala zmanjšal. Edina izjema je Enel. Skupna faktorska produktivnost je največja v RWE, ki jo izboljšuje tudi na račun znižanja dodane vrednosti, zaposlenosti in sredstev. Po drugi strani sta EDF in Enel povečala skupno faktorsko produktivnost, kar je povezano z rastjo dodane vrednosti. Elastičnost povpraševanja po delu glede na končno porabo električne energije je 0,5, glede na cene te energije za industrijski odjem 0,3 in glede na stroške dela po zaposlenem -0,2. Elastičnost povpraševanja po kapitalu na končno porabo električne energije je 0,8, na cene električne energije za industrijski odjem v celotnem območju evra pa 0,5. Pomembnost in vpliv dosežka: - Prikaz specifik produkcije električne energije (angažma dela, kapitala, skupna faktorska produktivnost) v največjih evropskih energetskih družbah, informacija HSE (Holding slovenskih elektrarn d.o.o.), da se mu glede na konkurenco poslabšuje skupna faktorska produktivnost – v bistvu gre za zgrešen poslovni model HSE tako na področju organizacije trženja energije, kot na področju financiranja svoje dejavnosti. - Ocena vzrokov poslabšanih ekonomskih rezultatov HSE v obdobju po koncu finančne krize; predlog spremembe poslovnega modela HSE. - Ocena izrazitih specifik delovanja velikih energetskih družb v EU z očitno različno tehnologijo in poslovno filozofijo (orientacijo v rast na eni ter povečanje rentabilnosti na drugi strani).
COBISS.SI-ID: 524867097
Hitra rast kreditov je predstavljala eno od najbolj vplivnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi v letih pred krizo. Testirali smo pomembnost makroekonomskih spremenljivk in spremenljivk bančnega sektorja, ki vplivajo na delež slabih posojil v baltskih državah, Bolgariji in Romuniji. Višja gospodarska aktivnost je izboljšala kakovost kreditnega portfelja bančnega sektorja, kot je razvidno iz nižjega deleža slabih posojil. Zaradi visokega deleža posojil v tuji valuti in rasti produktivnosti v menjalnem sektorju je apreciacija realnega deviznega tečaja prispevala k izboljšanju kakovosti kreditnega portfelja. Članek potrjuje, da slaba posojila upadajo s konjunkturo in se poslabšujejo v obdobju recesije, zato statično pojmovanje deleža slabih posojil v vseh kreditih banke nima posebne vrednosti.
COBISS.SI-ID: 30481709
Pomanjkanje učinkovitega sodstva v post-tranzicijskih državah je velik problem, ravno tako kot so uspešne sodne reforme nedosegljiv cilj. Doslej se je zelo malo literature ukvarjalo z empiričnimi podatki o delovanju sodstva. V članku obravnavamo panelne podatke o sodiščih v Bolgariji, ki se nanašajo na determinante, ki vplivajo na reševanje sporov ter na tehtanje med kvantiteto in kvaliteto sodnih odločitev. Članek ugotavlja, s tem ko kontrolira endogenost, da je reševanje sporov primarno posledica povpraševanja po reševanju sporov. Število sodnikov, najbolj ključno proizvodno sredstvo, je pomembno samo za del sodišč v Bolgariji, kar sugerira, da sodniki svojo produktivnost prilagajajo številu sodnikov na sodišču. V članku ne najdemo potrditve, da hitrejše reševanje sporov vpliva na kvaliteto odločitev. V sklepu članek obravnava implikacije za usmeritev politike vodenja sodstva. Analiza delovanja pravosodnega sistema v Bolgariji, izvedena v mednarodnem sodelovanju, kaže, da sodniki svojo produktivnost prilagajajo številu sporov in da je sistem, vsaj kvantitativno, učinkovit.
COBISS.SI-ID: 15327569
Sogibanje delniških trgov razvitih držav (ki jih v članku predstavljajo trgi Avstrije, Francije, Nemčije in Velike Britanije) in držav v razvoju (3 trgi srednje in vzhodne Evrope (SVE) - Slovenije, Češke in Madžarske) je zelo pomembno za finančne odločitve mednarodnih investitorjev. Pri empirični analizi smo uporabili cenilko korelacije MODWT valčne transformacije ter drsečo korelacijo za obdobje 1997-2010. Z uporabo drseče valčne korelacije smo želeli odgovoriti na vprašanje, kako se je korelacija med državami SVE in razvitimi delniškimi trgi spremenila v opazovanem obdobju. Še posebej smo želeli preveriti, ali so večji gospodarski (finančni) in politični dogodki v svetu ter v Evropi (ruska finančna kriza, finančna kriza dot-com, napad na WTC, vključitev držav SVE v Evropsko unijo in nedavna svetovna finančna kriza) vplivali na dinamiko sogibanja borznih trgov SVE in razvitih evropskih delniških trgih. Rezultati kažejo, da se je sogibanje spreminjalo v odvisnosti od časa in od skale. Na vseh skalah in v celotnem opazovanem obdobju sta bila madžarski in češki delniški trgi bolj povezana z razvitimi evropskih delniških trgih kot slovenski borzni trg. Ugotovili smo, da je evropska integracija vodila k večjemu sogibanju med delniškimi trgi srednje in vzhodne Evropi in razvitimi trgi, medtem ko je v času finančne krize prišlo le do kratkoročnega povečanja sogibanja donosnosti borznih trgov. Rezultati članka bodo pomembni oz. bodo lahko vplivali na odločitve mednarodnih investitorjev ter snovalcev ekonomskih politik.
COBISS.SI-ID: 11011868
Članek preučuje lastniške strukture privatiziranih podjetij v Sloveniji, ki ne kotirajo. Na podlagi uradnih lastniških evidenc za vse nefinančne družbe v obdobju šestih let (1999-2004) smo raziskali dejavnike, ki so odgovorni za koncentracijo lastništva in za razgradnjo struktur z več strateškimi (pomembnimi) solastniki danega podjetja. Te strukture so bile podjetjem dodeljene med privatizacijo. Opazili smo pomembno odvisnost poti: vzorci lastništva in nadzora so prvotne lastnike v procesu privatizacije (državna sredstva, investicijski skladi, zaposleni in menedžerji) vzpostavile kot pomembne oziroma strateške delničarje (blockholders). Prav tako smo ugotovili, da se lastništvo manj koncentrira v večjih, bolj tveganih in bolj uspešnih podjetjih. Strateški solastniki (blockholders) ostajajo prisotni v podjetjih, v katerih sta dva največja lastnika istega tipa, zaradi česar je domnevno lažje nadzorovati koalicijo. Pomen/vpliv: Članek analizira drugo fazo slovenske privatizacije s koncentracijo lastništva podjetij in ugotavlja, da do te ni prišlo v primeru večjih, bolj tveganih in uspešnih podjetij. Prvotna s privatizacijo vzpostavljena lastniška struktura je ostala tam, kjer sta bila dva največja lastnika istega tipa.
COBISS.SI-ID: 512345980