Študija opozarja, da so pojavi jezikovnega prenosa osrednjega pomena za proučevanje jezikovnega spreminjanja tako v prevodnih situacijah kot pri klasičnem jezikovnem stiku. Predlagana je domneva, da je prevajanje kot posebna vrsta situacije jezikovnega stika pomemben mehanizem jezikovnega spreminjanja, ki ga je mogoče s pridom proučevati skupaj z drugimi vrstami kontaktnih situacij, običajno povezanih z družbeno dvojezičnostjo in z učenjem jezikov. Pri klasičnem jezikovnem stiku kot tudi pri prevajanju dva jezika (včasih pa tudi več) interagirata med sabo, kar ima za posledico različne pojave na ravni jezikovnega procesiranja in jezikovne produkcije, pri čemer se jezikovno gradivo (leksikalno, konceptualno, strukturno, stilistično itd.) na različne n ačine preslikava z enega jezika na drugega. Medtem ko se pojavi prenosa, predvsem na ravni jezikovne produkcije, že nekaj desetletij intenzivno raziskujejo, pa je bilo medjezikovnemu prenosu kot dejavniku jezikovne raznolikosti in spreminjanja, povezanemu s prevodnimi situacijami, posvečene zelo malo pozornosti. Stanje skuša vsaj malo popraviti pričujoča raziskava, ki se z vprašanji prenosa pri jezikovnem spreminjanju ukvarja ob ponazoritvenih zgledih tako iz klasičnih kontaktnih kot iz prevodnih situacij, ki jih lahko opazujemo na osnovi slovenskega gradiva. Prispevek obravnava tudi morebitne epistemološke razloge, zaradi katerih je bil odnos med prevajanjem ter jezikovnim stikom tako dolgo obroben predmet raziskovanja, čeprav je že več raziskovalcev opozorilo, da si obe vrsti situacij delita nekaj temeljnih značilnosti.
COBISS.SI-ID: 57094242
Prispevek se ukvarja s konvencionalnimi primerami v britanski angleščini, ki vsebujejo primerjalna členka "as" in "like". V uvodnem delu sta obravnavani razlika in podobnost med primerami in metaforami, sestavine metafor in primer, leksikalno variacijo in dejavniki, ki prispevajo k pomnenju primer. Za potrebe te študije je bilo zbrano gradivo, ki obsega 133 primer z "as" in 125 primer z "like"; vsi zgledi temeljijo na gradivu iz britanskih enojezičnih slovarjev. Na podlagi tega gradiva so bili določeni strukturni tipi primer z "as" in "like". S primerjavo strukture primer z "as" in primer z "like" je bila prepoznana ena osnovna podobnost, ki zadeva prenosnik; ta je v večini primerov, a ne v vseh, izražen s samostalniško besedo. Drugih strukturnih vzporednic ni bilo mogoče najti. Sledi analiza semantičnih polj samostalniških besed, ki nastopajo kot prenosnik v primerah z "as" in "like", poudarek pa je na tem, ali se prekrivajo ali razlikujejo, ter analiza semantičnih polj pridevnikov v poziciji povezovalnega element v primerah z "as". Nazadnje so bili analizirani še tisti zgledi, katerih povezovalni element je isti pridevnik oz. prislov in katerih prenosnik so različne samostalniške besede (ali redko zaimki in stavki).
COBISS.SI-ID: 56310370
Prispevek izhaja iz končnih izsledkov projekta umeščanja slovenskih nacionalnih izpitov iz angleškega jezika v Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO). Rezultate projekta za nacionalni test iz bralnega razumevanja na ravni B2 (splošna matura) avtorja zunanje ovrednotita s pomočjo sociokognitivnega validacijskega modela, kot ga razvijata Khalifa & Weir (2009) in Weir (2005), v odnosu do primerljivih mednarodno veljavnih izpitov FCE (raven B1) in CAE (raven B2). Raven primerljivosti med tremi obravnavanimi izpiti avtorja določita na osnovi naključno izbranega vzorca 80 kandidatov, katerih pričakovana raven glede na SEJO je B2. Izsledki empirične raziskave avtorjema tudi omogočijo, da primerjajo sodbe slovenskih presojevalcev z rezultati, ki so dostopni za izpita FCE in CAE. Študija tudi poskuša ugotoviti, do katere mere je visoko korelacijo med sodbami slovenskih presojevalcev moč pripisati dobremu poznavanju in razumevanju opisnikov SEJO in do katere meje bi to lahko pripisali skupnemu kulturnemu, izobraževalnemu in nacionalnemu okviru, iz katerega izhajajo presojevalci. Odgovor na slednje vprašanje je ključnega pomena, saj pove, kako opisno učinkoviti so posamezni opisniki. Napačno razumevanje opisnikov ima namreč lahko daljnoročne posledice za nacionalna preverjanja znanj.
COBISS.SI-ID: 56449378
Prispevek se ukvarja z zgodovino slovenske klasične filologije in obravnava Slovence, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja študirali na Univerzi v Gradcu. Med njimi najdemo vrsto poznejših strokovnjakov, ki so imeli pomembno vlogo kot učitelji, ravnatelji gimnazij, sestavljalci učbenikov in slovarjev ter kot intelektualne osebnosti v širšem smislu. Na graški univerzi je iz klasičnih šudij promoviralo devet slovenskih študentov, med katerimi je najvaženjši Josip Tominšek, filolog in učitelj klasičnih jezikov. Med drugim je avtor prvih slovenskih šolskih knjig in pripomočkov za grščino.
COBISS.SI-ID: 56780130
Članek osvetljuje nekaj vidikov bolonjskega diskurza in sicer v nemški reviji Der Spiegel med leti 1999 in 2005. Osredotoča se na besedišče oz. osrednje lekseme bolonjskega diskurza "Bologna Prozess", "Bachelor", "Master" iz začetnega obdobja po podpisu Bolonjske deklaracije v juniju 1999 in sicer v odnosu do tem, akterjev, rabe v besedilnih vrstah (pisma bralcev, ostali članki). Na izbranih osrednjih leksemih članek prikaže njihov pomen v dosedanji diskurzni tradiciji v slovarjih in leksikonih ter spremembe pomena danih enot v danem izseku iz bolonjskega diskurza.
COBISS.SI-ID: 55508578