Prispevek izhaja iz končnih izsledkov projekta umeščanje slovenskih nacionalnih izpitov iz angleškega jezika v Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO). Rezultate projekta za nacionalni test iz bralnega razumevanja na ravni B2 (i.e., Splošna matura) avtorja zunanje ovrednotita s pomočjo sociokognitivnega validacijskega modela, kot ga razvijata Khalifa & Weir (2009) in Weir (2005), v odnosu do primerljivih mednarodno veljavnih izpitov FCE (raven B1) in CAE (raven B2). Raven primerljivosti med tremi obravnavanimi izpiti avtorja določita na osnovi naključno izbranega vzorca 80 kandidatov, katerih pričakovana raven glede na SEJO je B2. Izsledki empirične raziskave avtorjema tudi omogočijo, da primerjajo sodbe slovenskih presojevalcev z rezultati, ki so dostopni za izpita FCE in CAE. Študija tudi poskuša ugotoviti, do katere mere je visoko korelacijo med sodbami slovenskih presojevalcev moč pripisati dobremu poznavanju in razumevanju opisnikov SEJO in do katere meje bi to lahko pripisali skupnemu kulturnemu, izobraževalnemu in nacionalnemu okviru, iz katerega izhajajo presojevalci. Odgovor na slednje vprašanje je ključnega pomena, saj pove, kako opisno učinkoviti so posamezni opisniki. Napačno razumevanje opisnikov ima namreč lahko daljnoročne posledice za nacionalna preverjanja znanj.
COBISS.SI-ID: 56449378
Na slovenskem tržišču je veliko prevajalcev brez formalne izobrazbe. Deloma je to posledica dejstva, da do konca 90. let prejšnjega stoletja ni bilo neodvisnih prevajalskih programov, poleg tega pa je prisotno tudi splošno mnenje, da kdorkoli dobro zna tuji jezik ali ima jezikovno diplomo, lahko prevaja. V tem prispevku predstavljamo primerjavo štirih dodiplomskih programov Univerze v Ljubljani (na treh jezikovnih oddelkih in na Oddelku za prevajalstvo), da bi osvetlili vprašanje, kakšno znanje in katere kompetence se pričakuje od študentov ob koncu teh dodiplomskih programov, ter preverili, ali ti oddelki dejansko tudi pripravijo študente, da lahko delujejo kot prevajalci. V prispevku so poleg tega predstavljeni rezultati ocene kakovosti prevodov študentov tretjih letnikov omenjenih programov, ki so morali prevesti besedilo v svoj materni jezik. Študenti so se naloge lotili na različne načine in dosegli zelo različne rezultate, kar nakazuje, da jezikovne kompetence same po sebi ne zadostujejo za prevajanje in da specifično dodatno poučevanje lahko bistveno pripomore k njihovim kompetencam zlasti ob začetku njihove kariere.
COBISS.SI-ID: 57806946
Cilj prispevka je vzpostaviti postopek, s katerim bo sodobna leksikografija analizirala neformalna besedila, ki jih na spletu vsakodnevno ustvarjajo uporabniki (tviti, forumi, komentarji na novičarskih portalih). Izvedli smo korpusno analizo ključnih besed v orodju SketchEngine. Rezultati kažejo, da so besedila Twitterja najbolj podobna govoru zaradi elementov interakcije in izgovoru podobnega zapisa, komentarji na forumih pa so od govorjenih besedil najbolj oddaljena, saj vsebujejo najmanj nestandardnega besedišča.
COBISS.SI-ID: 38801965
Osnovni namen članka je ugotoviti, ali in kako se raba opisnih glagolskih zvez v angleščini ujema z napovedmi konstrukcijskega ikonicizma, s pogostnostjo pogojenimi jezikovnimi asimetrijami in z napovedbmi jezikovne naravnosti. Postulati omenjenih teorij so najprej na kratko opisani, nakar so iz njih izpeljane napovedi o pričakovanem vedenju opisnih glagolskih zgradb v primerjavi z enostavnimi glagoli. Dve vrsti angleških glagolskih opisnih zgradb sta analizirani s stališča omenjenih napovedi: glagolska zveza "biti" + deležnik sedanjika ter glagolsko-samostalniška zgradba pomensko ošibljeni glagol + izglagolski samostalnik.
COBISS.SI-ID: 59385442
Prispevek obravnava vse bolj izraženo tendenco slovenskih govorcev, da si pri poimenovanju svojih otrok sposojajo angleška lastna imena. Statistični podatki, dostopni na portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) s seznami najpogostejših imen od leta 1931 dalje nam omogočajo zgodovinski pregled takega sposojanja iz angleščine v slovenščino. Pojav sposojanja tujejezičnih lastnih imen obravnavamo z vidika pragmatičnega sposojanja po G. Andersenu (2014) in ob upoštevanju že uveljavljenega razlikovanja med potrebnimi in prestižnimi sposojenkami. Prispevek ponazarja, kako pri lastnih imenih “eksotična” imena (npr. Alex, Liam, Kevin, Kim, Ian, Vanessa, Adrian, Ella, Emma, Patrick, Nick, Alan, Lucas, ki so na seznamu 200 najbolj priljubljenih imen za novorojence v obdobju 2001–2013) tekmujejo z oblikami, ki so bile sposojene in prilagojene slovenščini že pred desetletji (npr. Patrik) ali pa jih tokrat prvič uvajamo v slovenščino. Pri teh nedavnih sposojenkah tuje oblike sicer delno prilagodimo slovenskemu jezikovnemu sistemu, vendar jih, za razliko od drugih anglizmov, ne prilagodimo vedno v zapisu in izgovarjavi. V članku na kratko komentiramo tudi sociolingvistične vidike takšnih pragmatičnih sposojenk in odnos sposojevalcev.