P6-0265 — Letno poročilo 2015
1.
Znam jezike, torej znam prevajati?

Na slovenskem prevajalskem trgu delajo številni prevajalci brez formalne prevajalske izobrazbe. Razlog za to je, po eni strani dejstvo, da se je formalno izobraževanje prevajalcev v Sloveniji začelo šele v devetdesetih letih 20. stoletja, po drugi strani pa tudi zakoreninjeno prepričanje, da lahko prevaja vsak, ki dobro govori tuji jezik ali ga je celo študiral. V prispevku primerjamo dodiplomske študijske programe na Univerzi v Ljubljani in sicer na treh jezikovnih in enem prevajalskem oddelku, in raziskujemo, kakšno znanje in kompetence se pričakujejo od diplomantov na prvi stopnji, da bi ugotovili, ali ti oddelki dejansko izobražujejo tudi prevajalce. V prispevku predstavljamo tudi izsledke raziskave, pri kateri smo ocenili prevode študentov tretjega letnika Medjezikovnega prevajanja in treh jezikovnih oddelkov, ki so prevajali besedila iz različnih izhodiščnih jezikov v materni jezik. Študentje so se naloge lotili na različne načine, med njihovimi prevodi pa so se pokazale zelo velike razlike, kar kaže, da samo jezikovne kompetence v tujem jeziku za uspešno prevajanje ne zadostujejo in da mladim prevajalcem dodatno prevajalsko usposabljanje na začetku poklicne poti omogoča precejšnjo prednost na prevajalskem trgu. Raziskava je pokazala tudi močan vpliv kompetenc v maternem jeziku ne le na tvorjenje besedil v tem jeziku, ampak tudi na branje in razumevanje v tujem jeziku. Na podlagi te in drugih podobnih raziskav smo tako prišli do sklepa, da je za uspešno delovanje v globaliziranem svetu študente in mlade strokovnjake vseh strok treba predvsem opremiti z dobrimi jezikovnimi kompetencami v maternem jeziku – njegovo pomanjkljivo znanje jih bo namreč oviralo tudi pri sprejemanju novih idej iz drugih okolij, ter pri predstavljanju njihovih inovacij v tujini.

F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj

COBISS.SI-ID: 57806946
2.
Država in narod v prevodu

Izbirni tečaj bo posvečen (južno)slovanskim medjezikovnim razlikam in podobnostim v izrazju, ki je pomensko (dobesedno in preneseno) povezano s pojmoma država in narod. Udeleženci tečaja bodo na primerih iz različnih socialnih in funkcijskih zvrsti preverili in izboljšali predvsem svoje kompetence na področju izhodiščnega jezika in kulture ter ciljnega jezika in kulture, pri čemer bosta slovenski jezik in kultura tako ciljna kot izhodiščna.

F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)

COBISS.SI-ID: 57964642
3.
Pet poti do prevoda

Knjiga je izdelek slovenskih udeležencev triletnega evropskega projekta TransStar Evropa, ki je bil veliko več kot le »šola« literarnega prevajanja. Zasidran v Slavističnem seminarju Univerze v Tübingenu je združeval univerze in kulturne institucije iz Nemčije, Češke, Hrvaške, Poljske, Ukrajine in Slovenije ter udeležencem omogočil prvi stik s svetom literarnega prevoda v desetih jezikovnih kombinacijah, torej kombinacijah nemščine z manjšimi jeziki omenjenih držav. Za prevodi odlomkov leposlovnih del, ki jih prinaša Pet poti do prevoda, tako ne stojijo zgolj originali temveč tudi druženja, nova poznanstva, pogovori, potovanja v tujino in tudi zgodbe o vsem skupaj. Eden od ciljev projekta TransStar Evropa je bilo namreč tudi zbliževanje kultur in njihovih razsežnosti, ki je zares mogoče šele, ko znamo razviti čut za kulturne razlike in veliko mero empatije – to pa sta nenazadnje tudi nepogrešljivi kompetenci vsakega dobrega literarnega prevajalca in (med)kulturnega posrednika.

D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov

COBISS.SI-ID: 281483520
4.
Univerzalnost literature in univerzalije v literaturi: ljubezen

Mednarodna konferenca: Univerzalnost literature in univerzalije v literaturi: Ljubezen (Zbornik povzetkov, Ljubljana, 26. in 27. november 2015) Z organizacijo konference o univerzalnosti literature in univerzalijah v literaturi smo nadaljevali raziskave literarnega in literarnovednega diskurza, ki smo jih začeli s konferenco na to temo leta 2013 v Mariboru, ki jo je takrat organiziral izr. prof. dr. Dejan Kos. Tokrat smo zastavili vprašanje bolj konkretno: ali je tematizacija ljubezni ena od univerzalij v literaturi in ali literarni diskurz o ljubezni lahko priča o univerzalnih potencialih literature. Referati in diskusije so pokazali, da preprostega odgovora na to vprašanje ni in da bodo potrebne nadaljnje raziskave.

B.01 Organizator znanstvenega srečanja

COBISS.SI-ID: 282251776
5.
Journal of language, literature and culture. Maver, Igor (član uredniškega odbora od 2013). Maney Publishing: Australasian Universities Language and Literature Association

Igor Maver sodeluje pri pripravi tematskih številk revije in ocenjuje članke za objavo, posebej s področja avstralske in kanadske književnosti

C.06 Članstvo v uredniškem odboru