P6-0265 — Letno poročilo 2015
1.
"Kaj večega poskusiti in postati": slovenski pisatelji kot dunajski študentje (1850-1926)

Monografija se ukvarja s slovensko avstrijskimi kulturnimi stiki in raziskuje 45 slovenskih pisateljev, ki so študirali na filozofski, pravni in medicinski fakulteti dunajske univerze od druge polovice 19. stoletja do sredine 20. let. Prvi del osvetljuje njihova študijska leta na Dunaju s pomočjo številnih in doslej neznanih dokumentov dunajskega univerzitetnega arhiva. Avtor upošteva spomine teh študentov na njihove dunajske profesorje, hkrati pa ga zanima, v kolikšni meri je njihov študij vplival na njihovo kasnejše literarno ustvarjanje. Delo ni le pomemben prispevek h kulturni ter literarni zgodovini in zgodovini slovenskega izobraženstva, temveč tudi k zgodovini dunajske univerze in dunajskih visokih šol.

COBISS.SI-ID: 281683456
2.
Center in periferija: razmerja moči v svetu prevajanja

Monografija obravnava posebnosti prevajanja umetnostnih, pa tudi neumetnostnih besedil v luči svetovnega jezikovnega sistema (Heilbron, 1999) in predstavlja posebnosti pri prevajanju iz hipercentralnega, centralnih, polperifernih in perifernih jezikov v periferni jezik – slovenščino. Avtorice ugotavljajo, da mesto posameznega izhodiščnega jezika v jezikovnem sistemu vpliva na vse ravni prevajalskega procesa, od prevajalske politike pri izbiri besedil za prevod, odločitve za posredni ali neposredni prevod in financiranja, pa vse do posameznih prevodnih rešitev na mikroravni v posameznem besedilu. Poleg teoretičnega uvoda, v katerem je predstavljen model svetovnega jezikovnega sistema in mesta posameznih jezikov v njem, monografija prinaša raziskave dinamike prevajanja med različnimi pari jezikov na različnih položajih v sistemu, predstavlja besedilne analize prevodov iz the jezikov in opozarja na posebno, centralno mesto, ki ga za svoje materne govorce zaseda vsak jezik, ne glede na to, ali je, globalno gledano, periferen ali centralen, saj predstavlja temelj, na katerem govorci gradijo svoje kompetence za branje in tvorjenje besedil v katerem koli jeziku.

COBISS.SI-ID: 282643712
3.
Koristi preteklosti: Politične ideje Anazija Grüna na področju književnosti

Anastasius Grün v svoji epski pesmi Pfaff vom Kahlenberg, ki je izšla leta 1850, s pomočjo idiosinkratičnega sprejemanja nemške poznosrednjeveške komične književnosti in opisa zgodovinskega obreda ob ustoličenju karantanskih knezov kritizira družbeni položaj v času restavracije in bolj ali manj zakrito predstavlja svoje liberalne politične ideje. Premik kritičnih zamisli v domišljijski svet književnosti in zgodovinsko okolje starodavnih obredov mu omogoča odmaknjenost od trenutnih zgodovinskih okoliščin njegove dobe.

COBISS.SI-ID: 57939042
4.
Vojna in rasa v romanu Talking about O’Dwyer C. K. Steada

Roman Talking about O’Dwyer je zapletena narativna mešanica realističnih in metafizičnih prvin na različnih ravneh. Na eni ravni govori o drugi svetovni vojni, ko Donovan O’Dwyer, Pakeha – beli Novozelandec – in oficir maorskega bataljona novozelandske divizije v boju za Kreto izgubi enega svojih mož. Maor Joe Panapa umre v nepojasnjenih okoliščinah, zaradi česar njegova družina prekolne O’Dwyerja. Roman je pomemben zaradi obtožbe vojne kot take, prikaže jo kot skupinsko norost, ki vpliva na usodo prav vsakega posameznika, ki se znajde v njej. Podrobno opisuje drugo svetovno vojno in vojno za neodvisnost Hrvaške v devetdesetih letih dvajsetega stoletja: obe sta ljudem, tako kot vse vojne, prinesli trpljenje in smrt in sta usodno zaznamovali njihovo življenje in medsebojne odnose.

COBISS.SI-ID: 59219810
5.
Stefan Zweigs historische Narrative: gedächtniskulturelle Aspekte / Historični narativi Stepana Zweiga: kulturno-sponimski aspekti

Članek obravnava retoriko spomina in kulturno funkcijo spomina v izbranih domišljijskih zgodovinskih pripovedih Stefana Zweiga, avstrijskega avtorja uspešnic, ki je živel v ekzilu. Analiza, ki temelji na konceptu naratologije kulturnega spomina (E. Erll), kaže, da Zweigove fikcijske zgodovinske pripovedi iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja vsebujejo zelo raznoliko zgodovinsko retoriko. V protivojnih pripovedih prevladuje izkustvena modalnost, v Stenstunden der Menscheit in biografskih pripovedih, kot sta Joseph Fouché in Maria Stuart, pa antagonizem. Najpomembnejši v Zweigovi zgodovinski prozi pa je pripovedni zapis alternativ in nasprotij v kulturnih spominih in njegovo kritično razmišljanje o njih.

COBISS.SI-ID: 21458696