Preučili smo izčrpno znanje o kraški površini, jamah, vodah in biotski raznovrstnosti, s posebnim poudarkom na načrtovanju ravnanja z okoljem in rabi zemljišč v kraških regijah z uporabo primerov projektov, ki jih izvajajo osebje s Karstovega raziskovalnega inštituta ZRC SAZU. Na podlagi poznavanja krasa, kraških pojavov, kraških voda in kraške biotske raznovrstnosti je bilo pri izgradnji hitrih cest in načrtovanju železnic na kraškem terenu razvito kraški nadzor. Na novo odkriti kraški pojavi so bili pravilno ohranjeni. Razvili in izvedli smo redno klimatsko in biološko spremljanje ter posvetovanje s krasoslovjem s poudarkom na vplivu uporabe jam kot naravnih dobrin. Za razumevanje krasa, njegove evolucijske dinamike in procesov so bili razviti modeli, s katerimi je bilo mogoče izvesti študijo tveganja, ki ga predstavlja gradnja jezov na kraških območjih. Kraški vodonosniki in njihova zaščita so bili proučeni z uporabo sledilnega testa in različnih metod prenosa kontaminantov skozi območje vadoz in povezav podzemnih voda. Pri ocenjevanju tveganja ranljivosti in kontaminacije podzemne vode je bila izdelana obsežna metoda. Kot opazovalci zdravja jamskega ekosistema so bili uporabljeni mikroorganizmi in favna kapljične vode v jamah. Z uporabo visoko kakovostnih kastoloških raziskav iz posameznih področij kraških in interdisciplinarnih študij, ki je temelj trajnostnega načrtovanja življenja v kraških regijah, ki bodo upoštevale naravne in kulturne značilnosti ter ranljivost kraških krajin.
COBISS.SI-ID: 40073261
Kraški vodonosniki so na splošno močno prizadeti in ranljivi za površinske posege. Za enoletni hidrološki ciklus za geokemične značilnosti, mikrobiološko biomaso so bili nadzorovani dve neokrnjeni kraški izviri in količina obnovljive DNA: (i) 120-m globok vodnjak v zgornji triazni dolomit v dolini Belca (Idrija) zagotavlja stalno praznjenje 10 litrov vode na sekundo, ki se uporablja za prehrano ljudi, in (ii) eden izmed vzmeti v Zadnjici (Triglavski narodni park, Julijske Alpe) na stiku med zgornjim triaskim apnencem in dolomitom, prekritim z marainom, ki se uporablja za oskrbo z vodo v dolini Trente. Geokemijske analize so pokazale stabilne fizikalne pogoje (temperatura: Idrijska Bela - 9,2 ° C, Krajcarca - 5,5 ° C, pH: Idrijska Bela - 7,74, Krajcarca - 8,14) in primerljiva nizka raven kloridov, sulfatov in o-fosfatov (Idrijska Bela - 190 mg CaCO3 / l, Krajcarca - 87 mg CaCO3 / l) in koncentracija nitratov (Idrijska Bela - 329 μS / cm, Krajcarca -166 μS / cm) (Idrijska Bela - 5,9 mg / l, Krajcarca - 1,6 mg / l). Obe vzmeti so izpustili primerljivo koncentracijo mikrobnih celic (Idrijska Bela - 2,40 × 104 celic na ml, Krajcarca - 5,07 × 104 celic na ml), vendar je izvir Krajcarca imel višja nihanja. Material delcev izvirske vode je nosil najvišjo koncentracijo DNA, ki jo je mogoče dobiti v 0,1 μm frakciji (Idrijska Bela - 57,6%, Krajcarca - 57,6%), sledi ji 0,45 μm frakcija (Idrijska Bela -36,7%, Krajcarca - 20,8%) in frakcija 5 μm (Idrijska Bela - 5,7%, Krajcarca - 4,1%). Oba vodonosnika sta se izkazala za vir nizke, a precej stalne mikrobiološke biomase. Analize podatkov o sekvenciranju, ki potekajo, bodo razsvetlile identiteto in biogeokemijsko vlogo teh mikrobnih celic v podzemni površini. Rezultati niso pomembni samo za razumevanje mikrobne dinamike pri nizki energiji kraških vodonosnikov, pa tudi za upravljanje z vodami, da bi zmanjšali pritisk na podzemne ekosisteme v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 41759789