Doktorantka Jasna Lojk (dr. mentorica Mojca Pavlin, MR mentor VB Bregar) je prejela Krkino nagrado v letu 2015 za doktorsko delo. Mlada raziskovalka Jasna Lojk je doktorirala pod mentorstvom doc. dr. Mojce Pavlin z disertacijo z naslovom Analysis of interactions between cells and magnetic nanoparticles (slov.: Analiza interakcij med celicami in magnetnimi nanodelci). Cilj raziskave je bil ovrednotiti predhodno razvite kobalt feritne nanodelce (ND) prevlečene s poliakrilno kislino (PAA) kot potencialne ND za uporabo v biotehnoloških aplikacijah. S pomočjo različnih mikroskopskih in spektroskopskih tehnik je analizirala interakcije ND s celično membrano, poti privzema ND, njihovo znotrajcelično potovanje in znotrajcelično usodo. Pokazala je, da delci vstopajo v različne celične linije v velikih količinah in se kopičijo v endosomih v perinuklearni regiji celic. Da bi kvantificirala privzem ND je kandidatka preizkusila več različnih tehnik (mikroskopija, spektroskopija), razvila in ovrednotila lastno tehniko. Analiza mehanizmov toksičnost ND je pokazala da so ti ND netoksičniv krajših časovnih obdobjih, ne povzročijo nastanka reaktivnih kisikovih intermediatov, aktivacije imunskega odziva in ne sprožijo apoptoze. Rezultati študije so pokazali, da so s PAA prevlečeni kobalt feritni ND relativno netoksični in se akumulirajo v celicah v velikih količinah, s čimer sklepamo da bi bili primerni za biotehnološke aplikacije, kot so npr. aplikacije označevanja in sledenja celic.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 11039572Kationski polimeri kot sestavni del nanodelcev, npr. polietilenimin (PEI), lahko sprožijo celično smrt in toksične odzive [1]. Toksičnost PEI-ja je še vedno največja omejitev pri njegovi uporabi [2]. Cilj opisane študije je bil razviti preprosto metodo za zmanjšanje toksičnosti magnetnih nanodelcev oplaščenih s PEI z dodatnim oplaščenjem z glutationom. Toksičnost smo uspešno zmanjšali, verjetno zaradi antioksidativnega učinka glutationa in manjših poškodb membran zaradi nižjega zeta potenciala. Kot kontrolo dodatnega oplaščenja brez antioksidativnih lastnosti smo uporabili fluorescein. Vse poskuse smo izvedli na celični liniji CHO. Citotoksičnost smo določili z uporabo testa MTS in metodo diferencialnega barvanja živih in mrtvih celic s propidijevim jodidom. Za določanje reaktivnih kisikovih zvrsti in celokupnega glutationa smo uporabili komercialna kita po navodilih proizvajalca. Z metodo presevne elektronske mikroskopije smo potrdili, da nanodelci vstopajo v celice CHO, z uporabo plazmidne DNA za zeleni fluorescirajoči protein pa smo potrdili da lahko obe vrsti nanodelcev uspešno transficirajo celice CHO.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 10990164Razviti so bili že številni nanodelci (ND), primerni za različne biotehnološke aplikacije, vendar pa je njihova toksičnost pogosto omejujoči dejavnik za njihovo uporabo. Znanih je veliko mehanizmov toksičnosti ND, kot so npr. genotoksičnost, oksidativni stres, aktivacija imunskega odgovora ali celo celična smrt. Toksičnost ND pa lahko ne le povzroči poškodbe celic in tkiv, ampak tudi zmanjša učinkovitost aplikacije. Dobro razumevanje mehanizmov toksičnosti je zato nujno za nadaljnji razvoj in izboljšave formulacij ND. V tej študiji smo se osredotočili na mehanizme toksičnosti kobalt feritnih ND, prevlečenih z negativno nabitim polimerom poliakrilne kisline (PAA) ali pozitivno nabitim polietileniminom (PEI). Celice mišjega melanoma (B16) in primarne humane mioblaste (MYO) smo izpostavili naraščajoči koncentraciji in določili njihov vpliv na viabilnost celic, nastanek reaktivnih kisikov intermediatov, aktivnost transkripsijskega faktorja NF-κB ter mehanizem celične smrti. PAA ND so bili večinoma netoksični, medtem ko so PEI delci povzročili celično toksičnost že pri nižjih koncentracijah ND, inducirali nastanek reaktivnih kisikovih intermediatov in celično smrt z nekrozo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 10989908