Magnetni nanodelci (ND) so poseben tip ND z feromagnetnim, elektronsko gostim jedrom, ki omogočajo številne aplikacije kot so sledenje celicam, hipertermija in magnetna separacija, lahko so pa tudi multimodalni (dostava učinkovin, vizualizacija). Poleg lastnosti ND vpliva na interakcijo nD-celice tudi sama fiziologija celic. V tej raziskavi smo analizirali celične odgovore na prisotnost magnetnih kobalt feritnih ND, oplaščenih s poliakrilno kislino (PAA) pri treh celičnih tipih: liniji ovarijskih celic kitajskega hrčka (CHO), liniji mišjega melanoma (B16) in primarnih humanih mioblastih (MYO). Primerjali smo pot internalizacije, znotrajcelično potovanje in znotrajcelično usodo ND s pomočjo fluorescenčne in presevne elektronske mikroskopije (TEM), kot tudi kvantificirali privzem ND in analizirali dinamiko internalizacije. Celično viabilnost smo določili po 24 h in 96 h inkubaciji z naraščajočo koncentracijo ND. ND so hitro in v velikih količinah vstopali v celice preko dveh endocitoznih poti: večinoma makropinocitoze in v manjši meri preko s klatrinom posredovane endocitoze. Celični tipi so se med seboj razlikovali predvsem v dinamiki, hitrosti in kapaciteti privzema kot tudi v odgovoru na visoke znotrajcelične koncentracije ND po daljši inkubaciji. Opažene razlike v celičnih odgovorih poudarjajo pomen analize posledic prisotnosti ND na več različnih celičnih tipih, saj le tako lahko boljše predvidimo morebitne toksične posledice na različne celice in tkiva in vivo.
COBISS.SI-ID: 10646612