Sodobna medicina priznava, da je previsok in dolgotrajen stres lahko vzrok mnogokaterih bolezni. Živčni sistem se v obdobju pred rojstvom zelo hitro razvija in je v tem času še posebej občutljiv na morebitne zunanje vplive. Materini stresni hormoni (glukokortikoidi) ob preveliki koncentraciji prehajajo skozi placento in tako vstopajo v zarodkov krvni obtok. Ti glukokortikoidi imajo zmožnost "reprogramiranja" zarodka in tako spreminjanja normalnega razvoja, kar lahko ima negativne posledice za zdravje kasneje v življenju. Zelo pogosta tarča materinih glukokortikoidov je zarodkova nevronsko-endrokrina povezava med hipotalamusom, hipofizo in nadledvično žlezo (HPA os). S spreminjanjem količine receptorjev ali hormonov na tej osi, lahko zaznamo dolgoročne posledice pri obnašanju živali, posebej pri odzivu na stresne dogodke. V naši raziskavi smo breje miške določene dneve brejosti izpostavili stresu, nato pa v odrasli dobi potomce testirali za moško spolno obnašanje, ter s testom rezident-vsiljivec opazovali agresivno obnašanje samcev. Breje miške smo izpostavili stresu v obliki vboda injekcijske igle in sicer tri različne skupine ob različnih dnevih. Prvo skupino 13., 14. in 15. dan brejosti, drugo skupino 17. in 18. dan brejosti, ter tretjo skupino vsak dan od 13. do 18. dneva brejosti. Ugotovili smo, da so bili samci, ki so bili izpostavljeni stresu preko mater na 13.-18. in 17.-18. dan brejosti manj agresivni, kot kontrolna skupina, in imeli nižjo raven testosterona v krvi. Pri moškem spolnem obnašanju nismo dobili statistično značilnih razlik. Nato smo njihove možgane obdelali z imunohistokemično metodo barvanja tkivnih rezin in ugotavljali količino vazopresinskih (AVP) vlaken v stranskem septumu in celic, ki izražajo kalbindin (Calb) v predoptičnem področju. V izraženosti genov nismo ugotovili razlik.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 8810617Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 22050056