Fenomen globalnih verig vrednosti (angl. global value chains, GVV) je izpostavil vprašanje domače dodane vrednosti v izvozu (angl. domestic value-added in exports, DVA) ter spodbudil k razvoju alternativnih načinov merjenja trgovine z vidika dodane vrednosti. Ti načini so, med drugim, omogočili oceno DVA, ki kaže, da imajo članice EU iz Centralne in Vzhodne Evrope (NMS-10) približno 5 odstotnih točk nižji delež DVA v primerjavi s starejšimi članicami EU (EU-15). Ta razkorak je v povprečju največji v proizvodnih panogah temelječih na znanju (8 odstotnih točk) in najnižji v storitvenih panogah temelječih na znanju (0,3 odstotne točke). Članek temelji na predpostavki, da so NMS-10 s sodelovanjem v GVV pridobile novo znanje in s tem postopoma začele povečevati DVA. Na podlagi empirične uporabe trgovinskih podatkov EU ugotavljam, da je z vidika DVA mogoče opaziti konvergenco v proizvodnem in še posebej v storitvenem sektorju. Poleg tega opažam tudi, da se negativno razmerje med sodelovanjem v GVV in DVA skozi čas rahlo zmanjšuje v obeh sektorjih.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
Študija se osredotoča na podrobno kvalitativno analizo primerov petih podjetij, ki se v GVV vključujejo s storitvami in z izjemo enega večino prodaje realizirajo na mednarodnih trgih. Z izborom raznovrstnih podjetij smo prikazali različne vidike vključevanja storitev v GVV. Faze poslovnih procesov, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost v GVV teh podjetij so razvoj, marketing ter upravljanje odnosov s kupci, in so medsebojno prepletene in komplementarne. Boljši poslovni rezultat na dolgi rok, nadzor nad celotno verigo vrednosti in kakovostjo storitev so največje koristi oblikovanja lastne GVV podjetja. Pri vključevanja v GVV drugih lastnikov pa so za podjetja najpomembnejše koristi večja prepoznavnost blagovnih znamk zaradi razširitve trga ter večja inovativnost, ker je pritisk konkurentov v GVV drugih lastnikov močnejši. Med splošnimi ovirami pri delovanju lastnih in pri vključevanju v GVV drugih podjetij je najbolj izpostavljeno pomanjkanje usposobljenih kadrov, ki predstavlja hkrati tveganje za hitro rast in agilnost podjetij. podjetij. Ugotovitve so relevantne za oblikovanje politik v podporo podjetjem z lastnimi GVV in tistim, ki šele oblikujejo GVV, zlasti v storitvah, ki dosgajo visoko domačo dodana vrednost v izvozu. Čeprav analiza temelji na omejenenem številu primerov, prispeva k prevrednotenju obstoječih teoretičnih podlag za analizo GVV storitvenih podjetij.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
Članek proučuje vpliv outsourcinga in offshoringa na strukturo znanja v podjetjih in je bil napisan z namenom doprinosa k obstoječim raziskavam preko vključitve obeh mer – offshoringa in outsourcinga – v en model. Analiza med drugim kontrolira tudi za visoko in nizko razvite države, definicija znanja posameznika pa vključuje tudi vrsto poklica posameznika. Za potrebe analize so bili uporabljeni slovenski panelni podatki na ravni zaposlenih in podjetij med leti 1997 in 2010. Rezultati modelov v povprečju nakazujejo pozitiven vpliv offshoringa na strukturo znanja podjetij.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 23001830