Dinamiko svetovnega gospodarstva in mednarodne trgovine vse bolj zaznamujejo globalne verige vrednosti (GVV), v okviru katerih se v fragmentiranih in mednarodno razpršenih proizvodnih procesih trguje z vmesnimi proizvodi in storitvami. Uspešna integracija podjetij in držav v GVV je vse pomembnejša za njihovo vključevanje v mednarodno gospodarstvo in lasten razvoj. Temelječ na analizi konceptualne, empirične in z ekonomsko politiko povezane literature o (i) GVV v razvojni ekonomiki in modelih mednarodne trgovine, (ii) dejavnikih razmaha GVV, (iii) razvojnih učinkih, koristih in rizikih integriranja v GVV, (iv) pomenu GVV za mednarodno trgovino, (v) teoretičnih konceptih in empiričnih analizah o odločanju (multinacionalnih) podjetij glede vzpostavljanja in modalitete GVV, (vi) vladanju / upravljanju GVV in izboljševanju položaja v GVV ter (vii) o spremembah za ekonomsko politiko, povezanih z GVV, identificiramo prioritetna vprašanja / teme bodočega raziskovanja GVV, ki so najbolj pomembna za gospodarstva razvijajočih se držav ("tovarniška gospodarstva") in njihova podjetja.
COBISS.SI-ID: 22813158
Članek empirično analizira pomen koncepta ‘globalnih dobaviteljskih verig’ (GDV) za prestrukturiranje izvoza in rast produktivnosti v srednje in vzhodno-evropskih državah (SVE) v razdobju 1995-2007. Z uporabo panožnih podatkov in upoštevajoč tehnološko intenzivnost industrijskih panog smo pokazali, da neposredne tuje investicije (NTI) pomembno prispevajo k prestrukturiranju izvoza v SVE državah. Vendar pa so ulinki NTI po državah različni. Medtem ko so bolj razvite osrednje SVE države uspele povečati izvoz bolj tehnološko intenzivnih industrij, so se ostale SVE države zataknile v izvozni specializaciji v nizko tehnološko intenzivnih industrijah. Med zadnjimi je tudi Slovenija. To kaže, da je bistvenega pomena, kam se prilivi NTI usmerjajo. Naša analiza kaže, da je izvozno prestrukturiranje in specializacija, ki so jo v zadnjih dveh desetletjih prinesle NTI, lahko še kako pomembna za dolgoročni potencial rasti produktivnosti v SVE državah. Bolj tehnološko zahtevne industrije so pokazale bistveno višjo rast produktivnosti, enako pa velja za države, ki so bile bolj uspešne v pritegovanju NTI v te industrije.
Z uporabo velikega vzorca mikro podatkov iz štirih valov Community Innovation Survey-a za države članice EU smo proučevali odnos med izvoznim statusom podjetij, na splošno in v okviru globalnih verig vrednosti, in različnimi vrstami njihove inovacijske aktivnosti. Ugotovili smo sistematično pozitiven odnos med obema, pri čemer je korelacija najmočnejša v primeru produktnih inovacij in najšibkejša v primeru organizacijskih inovacij. Medtem ko agregatni podatki kažejo, da se uspešnost inoviranja povečuje z velikostjo podjetja, smo ugotovili, da ima izvažanje najmočnejši učinek na inoviranje v srednje velikih podjetjih. Proučevali smo tudi razlike med državami glede vpliva izvoznega statusa na inoviranje. Države z večjim deležem izvoza v BDP in večjim deležem izdatkov za raziskave in razvoj na splošno izkazujejo močnejšo korelacijo med izvoznim statusom in inoviranjem.