Podobno kot prvi val deprofessionalizacije novinarstva z rutinizacijo in tehnizacijo novinarskega dela v poznem 19. stoletju, sodobni »drugi val« deprofessionalizacije novinarstva ni povezan le s tehnološkimi, ampak tudi širšimi družbenimi spremembami in rekonceptualizacijami 'novinarstva', 'novičarskega dela' in sorodnimi pojmi / praksami, ki se kažejo v neologizmih, kot npr. 'produsage' ali 'I-journalism'. I-novinarstvo uvršča novinarstvo med tiste poklice, v katerih izginja jasna meja med proizvodnjo in porabo in nastaja nova plast 'prorabnikov', ki jih sestavljajo tisti uporabniki (npr. spleta), ki hkrati ustvarjajo in uporabljajo izdelke (npr. spletne vsebine). Internet sicer ni glavni vzrok deprofessionalizacije v našem času, zagotovo pa krepi proces. Nove oblike in zvrsti spletne komunikacije imajo potencial človeškega / državljanskega sodelovanja in emancipacije, vendar je ta možnost sodelovanja in emancipacije, ki joprinaša nova komunikacijska tehnologija, še enkrat - kot je bila že večkrat v zgodovini - zlorabljena za ustvarjanje dobička prek neposrednega izkoriščanja človekove konsumpcijske zmožnosti (v oglaševanju) in preoblikovanja prostega časa v delovni čas doma. Novinarske 'prorabniki' (lahko) dejansko postanejo neplačana delovna sila, ki znižuje obseg plačanega poklicnega dela v novinarskem proizvodnem procesu.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 33304413Prispevek proučuje medijsko pokritost atipičnih političnih protestov, poimenovaih "vseslovenska ljudska vstaja", ki so potekali v zadnjem četrtletju 2012 in prvem četrtletju leta 2013. Študija se osredotoča na uokvirjanje protestov in (de)legitimacijo vzpostavljenih politik v času največje gledanosti televizijskih novic in aktualno-političnih oddaj v Sloveniji med vstajami in proučuje naslednja raziskovalna vprašanja: (1) kako so televizijske novice in osrednje aktualno-politične oddaje uokvirjale proteste skozi izbiro in postavitev informacijskih virov; (2) kako so etablirani politični akterji (kot viri informacij ali prek svojih komunikacijskih kanalov) poskušali pridobiti soglasje državljanov v okviru protestov; in (3), kako so etablirani politični akterji (kot viri informacij ali prek svojih komunikacijskih kanalov) odgovorili na protestne dejavnosti novih družbenih gibanj?
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33395805Prispevekanalizirateoretskerazprave in se osredotočanapolemike v konceptualizacijahdružbenihgibanj. V aktualniliteraturi s področjaproučevanjagibanjnekateriavtorjiprepoznavajonujnostuvajanjanovihepistemologij, kizajamejoinovativnostnovihdružbenihgibanj, medtemkodrugiizražajopomisleke do tovrstnihpristopov in predlagajovzporednice s civilnodružbenimigibanji in državljanskimiinciativamiizpreteklosti. Prispeveknaslavljavprašanja, kivključujejopremisleke o tem, kaj je gibanje, kajkonstituiragibanje, kdaj se gibanjepojavi in zakajsogibanjakotneinstitucionalniakterjipomembni za sodobnedružbe. V zadnjemdesetletju je literatura s področjaproučevanjagibanjnamenilaprecejšnjopozornostvloginovihinformacijskih in komunikacijskihtehnologij, zlastivlogispleta, in opozorilananjegovoosrednjovlogoprikonstituiranjugibanj in njihovihdelovanj. V deluliterature je zaznatiprecejšnjientuziazem o vlogimedijev, zlasti v revolucionarnempotencialu za horizontalnokomuniciranje in delovanje, medtemkodrugiopozarjajonanjegoveomejitvezaradirazpršenega, individualiziranega in nadzorovanegaspletnegakomuniciraja. Prispeveknaslavlja teme in vprašanjafeminističnih in LGBT gibanj v časuvstajmedleti 2011 in 2013 v Sloveniji. Feministična in LGBT gibanjasozgodovinskogledanomednajboljvidnimigibanji v slovenskem in širšem, jugoslovanskemkontekstu, kijihnekateritudidanesprepoznavajokotiniciative, kinakazujejo nove elemente v razvojugibanj. Na podlagiintervjujev z akterji in akterkamitehgibanj(pomlad 2015)v časuvstajbomoproučevalimišljenja in delovanjagibanj, vključno s komunikacijskimistrategijami, zlastivlogospleta.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1074029