Digitalizacija komuniciranja, internetizacija vsakdanjega življenja in družbe v vseh njenih segmentih ter s tem povezani procesi globalizacije prinašajo pomembne ekonomske, politične in kulturne posledice, ki sta jim skupna vse večja prepustnost meja med nekdaj ločenimi sferami, dejavnostmi in geografskimi območji ter intenziviranje procesov mobilnosti in prostega pretoka informacij, ljudi, blaga, storitev in kapitala. Naše vsakdanje življenje je postalo neločljivo prepleteno z internetom, ki s pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki ni le revolucioniral komunikacij, ampak je postal globalna infrastruktura za vse dejavnosti, od ekonomije in vladovanja do izobraževanja ter zdravstva. V primerjavi s tradicionalnimi množičnimi mediji je internet (bil vsaj v zgodnjem obdobju) videti mnogo primernejši za odpravljanje ovir, ki javnosti otežujejo ali preprečujejo dostop do informacij o transakcijah s pomembnimi družbenimi posledicami. Internet in informacijski prostor svetovnega spleta sta dolgo veljala za nepodredljiva institucionalnemu (državnemu) nadzoru in cenzuri zaradi svoje kompleksne strukture. Vendar se najpomembnejši oz. najpogosteje uporabljani deli interneta niso razvili v smeri, ki bi – sledeč zamislim o »klasičnih« množičnih medijih – utrjevala njihovo vlogo nadzornika oblasti, zagotavljala javno uporabo razuma in ustvarila javno sfero kot področje interakcije med državljani in oblastjo.
COBISS.SI-ID: 41653549
Članek obravnava sodobne procese deprofesionalizacije novinarstva, njenih posledicah za demokratične procese in izzive za državljansko novinarstvo. Zagovarja stališče, da so tako dileme mainstream novinarstva kot pojav državljanskega novinarstva posledica vrste dejavnikov, ki imajo opraviti s kompleksnimi spremembami v medijski krajini in njenih industrijah, poklicnem in prostočasnem ustvarjanju vsebin, zaposlovanju in tehnologijah, spremenjenih vzorcih uporabe medijev med državljani, pa tudi širših sprememb družbenih in kulturnih vzorcev. Prvi del obravnava dolgoročni zgodovinski zaton profesionalnega novinarstva; drugi del obravnava nekatere lastnosti sedanje krize; tretji del sondira nekaj ključnih značilnosti t.i. državljanskega novinarstva, razvoja, ki se protislovno prepleta tako z deprofesionalizacijo kot demokratizacijo novinarstva. V zaključku so obravnavane nekatere poti nadaljnjega raziskovanja.
COBISS.SI-ID: 33870941
Članek analizira uporabo nasilja kot interpretativnega okvira za določanje legitimnosti političnih akterjev v medijskem poročanju o množičnih političnih protestih. Kvalitativna multimodalna analiza je bila opravljena na medijskem poročanju o Vseslovenski ljudski vstaji, največjih političnih protestih v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih, ki so potekali med novembrom 2012 in marcem 2013. V analizo so bile vključene osrednje informativne oddaje nacionalne televizije in najbolj gledane komercialne televizije (TV Slovenija 1 in POP TV). Analiza je izhajala iz za to študijo posodobljenega modela »protestne paradigme«, ki bolj celovito zajema dinamiko in večplastnost sodobnih protestnih akcij. Ključna ugotovitev je, da se nasilje uporablja kot »plavajoči« interpretativni okvir za legitimizacijo ali delegitimizacijo tako institucionalnih kot neinstitucionalnih političnih akterjev, pri čemer legitimizacija protestnikov ne vodi nujno tudi v legitimizacijo njihovih zahtev po radikalni spremembi družbenega statusa quo. Slednje je povezano s težnjo tradicionalnih medijev po opravljanju normativne družbene vloge v času politične nestabilnosti, ki pa lahko pripelje do premika javne razprave iz politične v moralno sfero.
COBISS.SI-ID: 34882909
Prispevek ponuja pregled sicer skromnega, a kljub temu dragocenega znanstvenega proučevanja populizma v Sloveniji. Avtorja ugotavljata, da je v slovenskem znanstvenem obravnavanju populizma moč zaslediti dva tipa pojmovanj. V zgodnejšem obdobju raziskovanja, ki je zgodovinsko povezan z nacionalnim formiranjem in se prične z razglasitvijo samostojne države Slovenije, do določene mere pa nato pojenja na prelomu tisočletja, je predmet družboslovnega proučevanja zlasti t.i. izključujoči populizem, ki označuje nestrpnost do (predvsem etničnih) manjšin in rast skrajne desnice. Drugo obdobje znastvenega proučevanja, ki je sledilo prvemu obdobju, zaznamuje porast prispevkov, ki naslavljajo t.i. anti-elitistični populizem. Ta temelji na odmaknjenosti političnih akterjev od državljanov in posledično izključenosti državljanov iz družbeno-političnega odločanja. Avtorja izpostavljata inherentni problem splošne znanstvene obravnave pojava, saj akademski opus ne ponuja prepričljive definicije pojma, kar je značilno predvsem za slovensko raziskovanje, delno pa drži tudi za splošnejšo znanstveno obravnavo tega pojma. Opredelitev je pogosto odstotna ali površna v toliko, da pojma ni moč ločiti od množice sorodnih pojmov, kot so denimo politični marketing, potrošniški hedonizem, retorična demagogija ali etno-eksluzivizem. Po mnenju avtorjev bi posebej za slovensko raziskovanje bila natančnejša opredelitev tega pojma nujen naslednji korak v raziskovanju tega sicer pomembnega družbenega pojava, ker trenutno prepogosto služi le kot vseobsegajoča pejorativna oznaka.
COBISS.SI-ID: 34172765
Poglavje obravnava spletno komunikacijo političnih akterjev v evropski perspektivi, s konceptom medijatizacije kot součinkovanjem medijske in politične logike ter izmenične prevlade ene nad drugo logiko. V ospredju je analiza uporabe interneta v komunikaciji političnih akterjev v devetih evropskih državah; v kolikšni meri spletno politično komuniciranje omogoča participiranje javnosti, ali in kako to komuniciranje prevzema značilnosti »spletnega populizma«? Na to vprašanje avtorici odgovarjata na podlagi izsledkov kvantitativne analize spletnih mest političnih akterjev in izbranih študij primera posamičnih strank. Ugotavljata podobnosti in različnosti inkluzivnega in izključevalnega populizma in pokažeta na medijske prakse in retoriko desničarskih in skrajno desničarskih političnih strank, ki družbena omrežja uporabljajo za širjenje »politike strahu«.
COBISS.SI-ID: 35240541