Študija nakazuje, da so se politični, ekonomski in družbeni obrazi Slovenije bistveno spremenili v polovici desetletja krize. Medtem ko je zmožnost državljanov, da vplivajo na pomembne politične odločitve, okrnjena tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni, nestabilnost postaja endemična, družbena solidarnost pa izginja. S kvantitativno in kvalitativno analizo vsebine študija proučuje, kakšno je bilo medijsko sporočanje o razvijajoči se krizi v obdobju 2008-2013 glede na dinamiko med strukturo in delovanjem, kot tudi skozi na ključne slovenske in mednarodne značilnosti in obrise krize. Študija kaže, da so slovenski novičarji in mediji komaj služili kot povezovalna sila in skupni forum za vključujočo in odprto razpravo. Rezultati analize kvantitativne vsebine namreč kažejo, da je novinarstvo poročalo o "vzrokih" krize tako, da jo je prikazovalo kot nekaj povsem naključnega, medtem ko so novinarji le redko pokazali na možnost njene sistemske narave. Podobno so bile "rešitve" pretežno predstavljene znotraj prevladujočih paradigem ali skozi neoliberalno prizmo, ki so jo prevzemali predvsem nosilci politične in ekonomske moči. Kvalitativna analiza vsebine, ki proučuje, kako so slovenski mediji posredovali odločilne prelome in ključne trenutke razvijajoče se krize, razkriva, da so se novinarji pretežno usmerjali na dogodke, poenostavljene primerjave in naturalizacijo uveljavljene delitve moči na nacionalnih kot tudi na mednarodnih ravneh.
COBISS.SI-ID: 33098333
Članek ponuja refleksijo procesov demokratizacije na Slovenskem, pri čemer avtor ugotavlja, da so bila nova družbena gibanja ključen akter iniciiranja in usmerjanja demokratične transformacije, vendar je prišlo do njihove postopne marginalizacije s konsolidacijo "nove" oziroma "meščanske" civilne družbe. Nov kronotop analize nadalje pokaže, da je bila vloga družbenih gibanj ključen, vendar ne zadosten pogoj za politične, ekonomske in družbene spremembe, saj je v drugi fazi demokratizacije prišlo do političnega oddaljevanja in še pred osamosvojitvijo do dokončnega preloma s političnimi elitami (starimi in nastajajočimi). Ključno točko kontestacije in razhajanja gre identificirati v popolnoma nasprotujočem si razumevanju demokracije in samega procesa demokratizacije.
COBISS.SI-ID: 514815
Avtor izpostavlja, da prihaja v obstoječem družbenem kontekstu do množenja protislovij, ki pogosto ostajajo nerazrešena, saj so sestavni del kapitalističnih družb. Protislovja se prenašajo in širijo tudi na raven komuniciranja in v komunikacijsko sfero, ki je v središču avtorjeve analize. Prav številna protislovja so razlog, da so nove informacijske in komunikacijske tehnologije lahko opredeljene kot orodja emancipacije, kar izpostavljajo evforične analize njihovih potencialov, in sočasno kot orodja nadzora in izkoriščanja. Avtor izpostavlja, da je družbene spremembe in komunikacijske tehnologije, ki jih ni mogoče misliti izven širših družbenih odnosov, zaradi tega potrebno preučevati zgodovinsko, v kontekstu obstoječih asimetrij moči in neenakosti ter z upoštevanjem ključnih vzrokov za njihov nastanek in specifičen zgodovinski razvoj. Izhodišča monografije so v politični ekonomiji komuniciranja, ki je temeljni kritični pristop v komunikološkem raziskovanju. Avtor podaja kritiko poblagovljenja, ki se v tem pristopu opredeljuje ko ključen proces v kapitalističnih družbah. Ob tem izpostavlja, da prav politična ekonomija komuniciranja nudi edinstven in (posebej za slovenski raziskovalni prostor) izviren pogled na (množično) komuniciranje. Le ta raziskovalna tradicija namreč s svojim teoretskim vpogledom, izgrajenim pojmovnim aparatom in obstoječimi razlagami omogoča celovito obravnavo strukturnih zgodovinskih premikov in temeljnih družbenih odnosov s posebnim fokusom na komuniciranju, medijih in informacijah. Analize se gibljejo med temeljnimi teoretskimi vpogledi, ki izhajajo iz kritičnih družboslovnih pristopov, ter aktualnejšimi tematikami. V knjigi je med drugim podan globok zgodovinski vpogled v procese poblagovljenja komuniciranja in v ekspanzijo kapitala nasploh, obravnavana so protislovja in omejitve na področju medijev, tehnologij ter komuniciranja, ki izhajajo iz kapitalistične blagovne proizvodnje, izpostavljena je protislovnost novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki vključuje tudi razprave o družbi nadzora in nadzorstvenem kapitalizmu, izpostavljeni pa so tudi razlogi, zakaj mediji v kapitalizmu prispevajo k ohranjanju obstoječe družbene ureditve.
COBISS.SI-ID: 277552384