Zoran Kanduč je bil organizacijski in programski vodja nacionalne kriminološke konference "Človek, stroji in nadzor", ki je bila posvečena tematiki tehnologije, posebej velikega podatkovja, in družbenega nadzorstva. Na konferenci so imeli naslednji člani projekta svoje prispevke povezane s temo projekta: Z. Kanduč je imel prispevek "Stroj(nik)i, priveski in kontrolorji"; A. Završnik je imel prispevek "Podatkovni cunami in sprememba vednosti v kazenskem pravosodju"; M. Kovačič: "Uporaba podatkovnih analiz za povečanje transparentnosti delovanja države in omejevanje korupcije"; M. Veber: "Mednarodni vidiki ekonomskega kibernetskega vohunjenja med državami v času miru"; S. Zgaga: "Posegi v zasebnost: vidik Evropskega sodišča za človekove pravice"; M. Plesničar: "Zapori in internet" in S. Dolenc "Svobodna volja v dobi velikega podatkovja".
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
Člana raziskovalne skupine P. Gorkič in K. Šugman Stubbs sta organizirala sekcijo "Erozija zasebnosti: tehnologija, nadzor, procesna jamstva" na 8. konferenci kazenskega prava in kriminologije in predstavila vsak svoj referat. Na sekcijo sta povabila zaposlenega pri Informacijskem pooblaščencu, ki je pomemben deležnik na predmetnem področju. Primož Gorkič je imel prispevek "Posegi v zasebnost zaradi varstva privilegija zoper samoobtožbo?" (COBISS ID: 1859406), v katerem je zagovarjal tezo, da tradicionalna omejitev edicijske dolžnosti domnevnega storilca temelji na predpostavki, da se dokazi lahko zbirajo brez sodelovanja osumljencev, s preiskavo in zasegom. Uporaba metod šifriranja pa omejuje njegovo uporabnost: medtem ko lahko zaseg zagotovi fizično posest nosilcev podatkov, pa ne more zagotoviti dostopa do digitalnih podatkov brez sodelovanja osumljencev. Spremenjene okoliščine vodijo v dve možnosti. Prva je, da zahtevamo od osumljencev, naj sodelujejo pri dostopu do šifriranih digitalnih dokazov in torej ožimo domet privilegija zoper samoobtožbo. Druga možnost pa je, da dopustimo uporabo bolj invazivnih orodij za iskanje dokazov in torej posežemo v pravico do zasebnosti v večji meri. Katja Šugman Stubbs je imela prispevek "Nove tehnologije in kazenskopravni problemi", v katerem je obravnavala učinke nekaterih sodobnih tehnologij na izvajanje in preiskovanje kaznivih dejanj, hkrati pa analizirala tudi uporabo tehnologij v preventivne nadzorovalne namene, ki imajo lahko dokazne posledice v kazenskem postopku. Pozornost je namenila tehnikam pregona kibernetske kriminalitete, preventivnim posegom, ki bo bili uvedeni zaradi 'posebnih potreb', nedoločenemu prisluškovanju, rudarjenju podatkov in uporabi t. i. zaščitnih tehnologij, ki vsa temeljito posegajo v pravico do zasebnosti. Ob širjenju možnosti, da se država zaradi uporabe teh tehnologij izogne nekaterim klasičnim varovalkam pri posegih v zasebnost, je treba poskrbeti za ravnotežje med pravicami, ki so v koliziji z dosledno sodno kontrolo teh posegov, upoštevajoč načelo sorazmernosti in z dosledno izločitvijo dokazov, ki so bili pridobljeni z morebitnim prekomernim, splošnim in preventivnim posegom.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
Aleš Završnik je bil programski in organizacijski vodja kolokvija »Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?«, v okviru katerega je izvedel plenarno predavanje dr. Jure Leskovec iz Univerze v Stanfordu (ZDA) s prispevkom "Zakaj se sodniki motijo? Uporaba pristopov velikega podatkovja v pravosodnem sistemu". Plenarna govorca sta bila še člana raziskovalnega projekta A. Završnik s prispevkom "Predstavitev raziskave Pravo v dobi velikih podatkov" (COBISS ID: 1830734) in Matej Kovačič s prispevkom "Zakonodajni monitor". Plenarnemu delu je sledila okrogla miza, ki jo je moderiral Aleš Završnik. Na njej so sodelovali predstavniki vseh akterjev pravosodnega sistema in raziskovalci: dr. Jure Leskovec, Univerza Stanford; mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje RS; mag. Martin Jančar, sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani; Drago Šketa, višji državni tožilec in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru; Matija Jamnik, odvetnik, Odvetniška pisarna Jamnik d.o.o.; dr. Matej Kovačič, Institut "Jožef Stefan" in Inštitut za kriminologijo pri PF in doc. dr. Mojca Mihelj Plesničar, Inštitut za kriminologijo pri PF.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja