Knjiga prvič v slovenskem prostoru analizira vplive t. i. velikega podatkovja (angl. big data) in podatkovne analitike na pravo varstva osebnih podatkov in zasebnosti na eni strani in za družbeni nadzor na drugi strani. Prevladuje prepričanje, da smo priča »podatkovni revoluciji«, ki »bo spremenila, kako živimo, kako delamo in kako mislimo« (Mayer-Schönberger & Cukier, 2013). Vendarle pa takšna sprememba prinaša tudi velika tveganja za ustroj demokratične družbe, kar se najbolj pereče kaže na področju nadzorstva, zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Danes je odločanje o človekovih pravicah in svoboščinah vedno bolj avtomatizirano. Algoritmi v številnih domenah naših življenj določajo življenjske možnosti in priložnosti. V družbi, za katero sta že tako značilni neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev bogastva, zato veliko podatkovje deluje kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov izključevanja, vpliva na družbeno (ne)enakost in slabi družbeno kohezivnost. Poglavitni cilj knjige ni obravnava velikega podatkovja in s tem povezane podatkovne analitike (statističnega modeliranja in algoritmiziranja) s »tehnične« plati ali statističnega vidika, temveč se osredotoča na pravne vidike — prvenstveno z vidika kazenskega prava in prava varstva osebnih podatkov — in nadzorstvene implikacije velikega podatkovja in algoritmičnega napovedovanja in interveniranja.
COBISS.SI-ID: 293487360
Knjiga obravnava vplive velikega podatkovja na družbo, politiko ter predvsem na družbeno nadzorstvo in nadzor kriminalitete. Veliko podatkovje je fraza, ki jo v zadnjih letih s pridom uporabljajo mediji in laična javnost. Med mnogimi drugimi področji sta predvsem družbeno nadzorstvo in nadzor kriminalitete postali dve ključni področju uporabe velikega podatkovja. Vendar pa številne pravne in etične težave, med drugim povezane z zasebnostjo, diskriminacijo in domnevo nedolžnosti, ogrožajo potencialno uporabo velikega podatkovja pri nadzoru kriminalitete. Glavne tematike knjige ležijo na stičišču velikega podatkovja, nadzora kriminalitete in kazenskega pravosodja. Cilj knjige je osvetliti pogled na vplive velikega podatkovja na nadzor kriminalitete in varnosti v EU in ZDA, vendar ostali pravni sistemi niso izključeni. Inovativnost knjige se pokaže v njenem interdisciplinarnem pristopu, ki kritično preučuje etične, pravne, sociološke in kriminološke vplive pojava, ki ga označujemo kot veliko podatkovje – pogosto opredeljenega kot seštevka »štirih V-jev«: velikosti (velike količine podatkov, angl. Volume), raznolikost (heterogenost podatkov, angl. Variety), hitrost (hitrost dostopa in analize podatkov, angl. Velocity) in verodostojnost (negotovost in netočnost podatkov, angl. Veracity). Med orisovanjem teh problemov knjiga predlaga rešitve, ki ne ovirajo nadaljnjega razvoja tehnologije, temveč omogočajo razvoj bolj raznolikih, pravnih in etičnih rešitev v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 1994830
Članek umesti sodobne prakse kibernetskega nadzora v luči razkritij Edwarda Snowdna o masovnem nadzoru ameriških obveščevalnih služb in predstavi rezultate spletne ankete o odnosu javnosti do zasebnosti v javnih telekomunikacijskih omrežjih v Sloveniji. Rezultati spletne ankete se nanašajo na vrste in frekvence viktimiziranosti v kibernetskem prostoru; samo-prijavitveni del respondentov o kršitvah zasebnosti tretjim osebam; dojemanje nadzornikov različnih vrst; vrednost, ki jo respondenti pripisujejo zasebnosti; odnos do razveljavljene direktive o hrambi podatkov in zavedanje o razpoložljivih pravnih sredstvih v primeru kršitev osebnih podatkov. V prispevku avtor ugotavlja, da obstaja veliko nezaupanje do velikih internetnih podjetij in - po Snowdnovih odkritjih - do obveščevalnih služb po eni strani, uporabniki pa še vedno kažejo nizke stopnje skrbi za zaščito osebnih podatkov na drugi strani. 56 odstotkov anketiranih dojema internetna podjetja kot največjo grožno njihovi zasebnosti, tem sledijo telekomunikacijska podjetja (25 odstotkov) in trgovske verige s "programi zvestobe" (23 odstotkov). Izračun hi-kvadrata in Cramerjevega koeficienta pokaže, da ni statistično značilnih razlik glede na spol, čeprav se moški počutijo bolj ogroženi s strani domačih in tujih obveščevalnih služb. Primerjava podatkov pred in po Snowdnovih razkritjih kaže, da je bil delež tistih, ki so tuje in domače obveščevalne službe dojemali kot grožnjo majhen, po razkritjih pa je pri obeh spolih opazen porastel občutek ogroženosti s strani teh služb.
COBISS.SI-ID: 1841230
Povečana uporaba mobilnih naprav, tako v zasebne kot poslovne namene, pa tudi vedno večja uporabnost mobilnih naprav, imata vpliv na kazensko pravo, tako pri odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj v kazenskem postopku, kjer potrebujemo ustrezna pooblastila za preiskovanje teh kaznivih dejanj, kot tudi v kazenskem materialnem pravu, ki mora vsebovati ustrezne definicije kaznivih dejanj in pravila splošnega dela , ki pokrijejo mobilno napravo kot predmet napada in/ali sredstvo izvršitve kaznivega dejanja. To velja tudi za posege v zasebnost v razmerju delavec in delodajalec, v zvezi s katerimi delodajalec vse pogosteje izvaja dejanja, ki so podobna ukrepom iz kazenskega postopka. Če le-ta niso opravljena v skladu s predpisi, lahko predstavljajo kazniva dejanja. V prvem delu prispevka so najprej predstavljeni glavni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v poslovnem sektorju med 34 slovenskimi organizacijami, in sicer o rabi mobilnih naprav, ogroženosti ter uporabi ustreznih zaščit pred posegi v informacijsko varnost in zasebnost. Ti podatki prikazujejo dejansko stanje ogroženosti mobilnih naprav in njihovih uporabnikov v Sloveniji. V drugem delu prispevka pa kazenskopravno obravnavamo problematiko uresničitve grožnje informacijski varnosti mobilne naprave v Sloveniji; najprej na podlagi ureditve ustreznih kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku, kasneje pa še na podlagi prikaza uradnih statističnih podatkov Policije ter Statističnega urada Republike Slovenije o procesiranju teh kaznivih dejanj. Prispevek tako celovito obravnava problematiko napadov na mobilne naprave, tudi v razmerju delavec – delodajalec z vseh treh vidikov: dejanskega stanja, pravne ureditve in njenega uresničevanja v kazenskopravni praksi.
COBISS.SI-ID: 3015146
Članek naslavlja trenutni status uporabe velikega podatkovja v primerih ekonomskega kibernetskega vohunjenja med državami na mednarodni ravni. Medtem ko večina države kriminalizira ekonomsko vohunjenje na nacionalni ravni, pa mednarodno pravo tega področja ne ureja. Članek tako naslavlja vprašanje (ne)zakonitosti ekonomskega kibernetskega vohunjena po mednarodnem pravo in analizira možnosti, da se države zakonito odzovejo na takšno zlonamerno dejanje. V članku so poudarjene razlike me tradicionalnim vohunjenjem in ekonomskim kibernetskim vohunjenjem, iz katerih izhaja potreba po ločeni regulaciji tega področja na mednarodni ravni. Ob tem pa članek predstavi analogijo med konceptom plenjenja naravnih virov, ki je prepovedano po mednarodnem pravu oboroženih spopadov, in ekonomskim kibernetskim vohunjenjem. Zaključi z ugotovitvijo, da bi lahko pravila, ki regulirajo prepoved plenjenja naravnih virov in drugih oblik lastnine uporabili pri oblikovanju regulacije ekonomskega kibernetskega vohunjenja na mednarodni ravni.
COBISS.SI-ID: 15617361