Povečana uporaba mobilnih naprav, tako v zasebne kot poslovne namene, pa tudi vedno večja uporabnost mobilnih naprav, imata vpliv na kazensko pravo, tako pri odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj v kazenskem postopku, kjer potrebujemo ustrezna pooblastila za preiskovanje teh kaznivih dejanj, kot tudi v kazenskem materialnem pravu, ki mora vsebovati ustrezne definicije kaznivih dejanj in pravila splošnega dela , ki pokrijejo mobilno napravo kot predmet napada in/ali sredstvo izvršitve kaznivega dejanja. To velja tudi za posege v zasebnost v razmerju delavec in delodajalec, v zvezi s katerimi delodajalec vse pogosteje izvaja dejanja, ki so podobna ukrepom iz kazenskega postopka. Če le-ta niso opravljena v skladu s predpisi, lahko predstavljajo kazniva dejanja. V prvem delu prispevka so najprej predstavljeni glavni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v poslovnem sektorju med 34 slovenskimi organizacijami, in sicer o rabi mobilnih naprav, ogroženosti ter uporabi ustreznih zaščit pred posegi v informacijsko varnost in zasebnost. Ti podatki prikazujejo dejansko stanje ogroženosti mobilnih naprav in njihovih uporabnikov v Sloveniji. V drugem delu prispevka pa kazenskopravno obravnavamo problematiko uresničitve grožnje informacijski varnosti mobilne naprave v Sloveniji; najprej na podlagi ureditve ustreznih kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku, kasneje pa še na podlagi prikaza uradnih statističnih podatkov Policije ter Statističnega urada Republike Slovenije o procesiranju teh kaznivih dejanj. Prispevek tako celovito obravnava problematiko napadov na mobilne naprave, tudi v razmerju delavec – delodajalec z vseh treh vidikov: dejanskega stanja, pravne ureditve in njenega uresničevanja v kazenskopravni praksi.
COBISS.SI-ID: 3015146
Tehnologija naj bi »padlega« človeka preobrazila v boga, čeprav »le« proteznega, ali pa mu vsaj pričarala zemeljski paradiž, nadomestek tistega, iz katerega sta bila za vselej izgnana Adam in Eva. A niti neumni niti pametni stroji človeštva doslej niso odrešili gorja. Tehnična čudesa so v rokah vladajočih (in njihovih pokornih hlapcev) mogočno orodje in orožje za podjarmljenje, izkoriščanje, plenjenje, zastraševanje, izsiljevanje in nadziranje ljudi. A tudi potrošniške tehnolosške novotarije so mešan blagoslov za posameznike, ki jih radostno kupujejo in uporabljajo. Tudi te reči ljudi nadzorujejo in spreminjajo. V glavnem ne na bolje.
COBISS.SI-ID: 14463313
Članek umesti sodobne prakse kibernetskega nadzora v luči razkritij Edwarda Snowdna o masovnem nadzoru ameriških obveščevalnih služb in predstavi rezultate spletne ankete o odnosu javnosti do zasebnosti v javnih telekomunikacijskih omrežjih v Sloveniji. Rezultati spletne ankete se nanašajo na vrste in frekvence viktimiziranosti v kibernetskem prostoru; samoprijavitveni del respondentov o kršitvah zasebnosti tretjim osebam; dojemanje nadzornikov različnih vrst; vrednost, ki jo respondenti pripisujejo zasebnosti; odnos do razveljavljene direktive o hrambi podatkov in zavedanje o razpoložljivih pravnih sredstvih v primeru kršitev osebnih podatkov. V prispevku avtor ugotavlja, da obstaja veliko nezaupanje do velikih internetnih podjetij in - po Snowdnovih odkrtjih - do obveščevalnih služb po eni strani, uporabniki pa še vedno kažejo nizke stopnje skrbi za zaščito osebnih podatkov na drugi strani. 56 odstotkov anketiranih dojema internetna podjetja kot največjo grožno njihovi zasebnosti, tem sledijo telekomunikacijska podjetja (25 odstotkov) in trgovske verige s "programi zvestobe" (23 odstotkov). Izračun hi-kvadrata in Cramerjevega koeficienta pokaže, da ni statistično značilnih razlik glede na spol, čeprav se moški počutijo bolj ogroženi s strani domačih in tujih obveščevalnih služb. Primerjava podatkov pred in po Snowdnovih razkritjih kaže, da je bil delež tistih, ki so tuje in domače obveščevalne službe dojemali kot grožnjo majhen, po razkritjih pa je pri obeh spolih opazen porastel občutek ogroženosti s strani teh služb.
COBISS.SI-ID: 1841230