Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Mnenja starejših smo pridobili z anketiranjem, statistično analizo pa smo opravili s programom SPSS, in sicer na podlagi izračuna več statističnih testov povezanosti. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
COBISS.SI-ID: 35387741
Zaradi staranja prebivalstva je problematika ustrezne stanovanjske oskrbe prebivalstva za starejše vse bolj pereča. V Sloveniji je za starejše ljudi na voljo več oblik bivanj za starejše, med katerimi smo se v članku osredotočili na dve, ki sta v Sloveniji najbolj razširjeni, in sicer na domove za starejše in lastniško zasedena stanovanja. Predstavljene so njune značilnosti, kritično so analizirali problemi obeh oblik stanovanjskega varstva in podane so rešitve teh problemov. Članek temelji na analizi relevantne literature, statističnih podatkov in rezultatov znanstvenih raziskav o obravnavani temi. Skozi razpravo prinaša nova spoznanja o možnostih zagotavljanje primerne stopnje stanovanjske oskrbe starejšega prebivalstva v Sloveniji v prihodnje.
COBISS.SI-ID: 2571203
Namen članka je predstavitev inovativnega okolja, ki nudi podporo za življenje in bivanje starejših ljudi, razpravlja pa se tudi o njegovem pomenu in delovanju, dosedanjih prizadevanjih in dosežkih glede razvoja predstavljene inovacije ter o izhodiščih za njeno implementacije v družbo, ki izhajajo iz stališč starejših ljudi do bivanja v takšnih naprednih bivalnih okoljih. Ugotovitve kažejo, da mora biti pri procesu implementacije glavni cilj osmišljanje in razumevanje koncepta inovativnih grajenih bivalnih okolij s strani uporabnikov, hkrati pa tudi, da hitrih sprememb pri uvajanju inovativnih grajenih bivalnih okolij v družbo ne smemo pričakovati. Velik korak bi bil storjen že, če bi bivalna okolja starejših ljudi začeli načrtno preurejati po načelih oblikovanja za vse in v njih odpravljati obstoječe arhitekturne ovire, nove bivališča pa graditi brez njih. Že s tem bi omogočili, da bi lahko starejši ljudje ostali dlje časa v svojem domačem okolju, obenem pa bi bila to tudi osnova, da v prihodnje takšna bivalna okolja z vgradnjo sodobnih podpornih tehnologij spremenimo v tako imenovane pametne domove.
COBISS.SI-ID: 2577091
Za slovensko prebivalstvo je značilno, da se stara. Da bi se lahko tem demografskim spremembam čimbolj prilagodili, se je treba s problematiko soočiti in jo preučiti z vidika različnih strok, tudi geografske. V članku so zato poleg splošnih analizirane zlasti prostorske značilnosti staranja prebivalstva v Sloveniji. Ugotovitve kažejo, da staranje prebivalstva v Sloveniji ni enovito, ampak da obstajajo v slovenskem prostoru glede tega velike razlike. Predstavljene so nekatere posledice, ki bodo zaradi staranja prebivalstva prisotne v slovenskem prostoru in družbi v prihodnje, vključno s stanovanjsko oskrbo za starejše.
COBISS.SI-ID: 38629421
V članku avtorica preučuje zamenjavo lastniškega stanovanja za starostno oskrbo v Sloveniji, kjer prebivalci kažejo izjemno pripravljenost za vstop v sistem institucionalne oskrbe in porabo svojega stanovanjskega premoženja v ta namen. Za razlago tega pojava je opravila študijo primera v obliki poglobljene celostne analize, pri kateri je uporabila izsledke kvantitativne raziskave in ugotovitve kvalitativnih intervjujev ter upoštevala institucionalni okvir in posameznikove odločitve. Rezultati analize so pokazali posodobljeno različico tradicionalne zamenjave »dediščine za oskrbo«, pri kateri dedič svojim staršem delno financira institucionalno oziroma domsko oskrbo. Tovrstna družinska zamenjava stanovanjskega premoženja za starostno oskrbo se uporablja kot neformalni način sprostitve lastniškega kapitala, ki v Sloveniji pomaga premostiti post-tranzicijsko starostno vrzel ter reševati problem nizkih plač, slabo razvitih storitev na področju oskrbe starejših in lastniško zasedenih stanovanj, neprilagojenih potrebam starejših. Avtorica poleg tega domneva, da je ta strukturna vrzel značilna tudi za druge post-tranzicijske države.
COBISS.SI-ID: 33991517