Reke so naravnogeografska ločnica, ki zaradi prestavljanja rečnih strug otežujejo trajno administrativno razmejitev, še posebej v ravninskih območjih, kjer reke pogosto poplavljajo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je nekoč notranja (manj pomembna) meja med Slovenijo in Hrvaško postala pomembna meddržavne meja, katere dobre dve petini poteka ravno po rekah (Drava, Sotla, Kolpa, Dragonja itd.). Z uporabo zgodovinskega (jožefinski vojaški zemljevid in franciscejski kataster) in sodobnega kartografskega gradiva ter natančnega digitalnega modela reliefa, smo analizirali dinamiko spreminjanja rečnega toka več režimsko in hidrogeografsko različnih slovenskih mejnih rek, ter izdelali zemljevide spreminjanja teh vodotokov v zadnjih dveh stoletjih. Skladno s časovno analizo premikanja strug, podajamo omejitve za določanje mej na rekah, ki izvirajo iz naravnogeografskih razmer, katere v političnih odločitvah pogosto ostajajo spregledane. Čeprav so spremembe pri manjših vodotokih manjšega velikostnega reda, se ob izjemnih dogodkih (na primer poplave) tudi pri teh struge premikajo. Ravno zaradi premikanja strug pa reke zlasti v ravninskih območjih niso najbolj primerne za politično razmejevaje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 41468973Politične meje se, kolikor je le mogoče, naslanjajo na naravne, zlasti orografske in hidrografske meje. Čeprav je reka v smislu vodotoka izvorno naraven pojav, je mejna reka s pridobitvijo razmejitvene funkcije povsem družbeno dejstvo. Podobno kot za Slovenijo to velja, ponekod še bolj izrazito, za reke po svetu in v Evropi, kjer ta fenomen ponekod že sistematično raziskujejo. V prispevku podajamo sistematičen pregled mejnih rek za ves planet, posamezne celine in tudi posamezne države, pri čemer izpostavljamo tiste, kjer je delež rečnih mej od celotne dolžine njihovih državnih mej največji. Mejne reke analiziramo z vidika njihovih dimenzij, stopnje preoblikovanosti po človeku in pomembnejših geografskih pojavov ob in na njih, kot so velika mesta, mostovi, hidroelektrarne, akumulacijska jezera, rečna pristanišča. Razvrščamo jih z vidika velikosti državnega ozemlja, temeljnih naravnih značilnosti (gorski tok, srednji tok, nižinski tok), podnebnih pasov in gostote poseljenosti vzdolž njih. Podajamo tudi pregled sodobnih in zgodovinskih najbolj znanih mejnih sporov vzdolž rek po svetu, pri čemer je lahko mejna reka le prizorišče dogajanj ali pa predmet meddržavnega spora, ki je prerasel v oborožen spopad.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 41469229Osrednji slovenski časopis Delo je 17. 6. 2017 je z Markom Zajcem opravil odmevni intervju o zgodovinskih okoliščinah arbitraže o slovensko-hrvaški meji.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 3801716Ljudje različne naravne meje dojemajo zelo različno. Njihov odnos do teh meja lahko ugotavljamo s pomočjo spoznavnih zemljevidov. Ti so neke vrste miselna slika o pokrajinah, ki si jo posameznik zariše v mislih in jo preriše na papir. Tako dobimo spoznavni zemljevid. V raziskavi smo simbolno moč rek kot meja ugotavljali na primeru zamejitve slovenskih pokrajin. Rezultati temeljijo na okoli 600 analiziranih spoznavnih zemljevidih, ki so jih izdelali anketiranci iz vse Slovenije. Anketiranci so bili izbrani na podlagi naključnega vzorčenja. Zemljevide, ki so bili ročno narisani, smo skenirali in digitalizirali v vektorski format zapisa. Dobili smo preko 4000 poligonov, ki smo jih rastrirali in s pomočjo različnih matematičnih funkcij določili meje pokrajin. Te smo primerjali z nekdanjimi deželnimi mejami iz leta 1914. Ugotovili smo, da so reke, kljub temu da ne predstavljajo posebne ovire v pokrajini, najbolj jasen in skozi čas nespremenljiv zamejitveni objekt v prostoru.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 41469485Vsaka politična meja je že sama na sebi spomin (reminiscenca) na preteklost, vsaka redefinicija ali premik meje je ukvarjanje s preteklostjo – meje so med drugim tudi ”fizični zapis” preteklosti držav. Fantomske meje in realne politične meje se lahko pokrivajo, oziroma povedano drugače: v sodobnih mejah se skrivajo tudi fantomske meje. Politične meje lahko preživijo obstoj držav, ki so jih ustvarile – primerov za to v Srednji in Jugovzhodni Evropi je veliko in slovensko-hrvaška meja prav gotovo spada v to kategorijo. Če si drznemo razvijati metaforo fantomskih meja dalje, lahko ugotovimo, da imajo sodobne politične meje ”telo” (mejni prehodi, ograje, oznake), ki ga lahko obsede historični fantom. Kako bi lahko imenovali ta fenomen? Izraz ”zombi meja” ne ustreza povsem, ker ima sodobna meja živo ”telo”, ki je zgolj obsedeno z zgodovinskim duhom. Bi lahko fenomen imenovali kar obsedena meja?
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3697012