Članek se ne ukvarja z zgodovino slovensko-hrvaške meje, ampak z sodobnim dojemanjem zgodovine meje v slovenski javnosti. Za Slovenijo, ki ima zgolj 46 km jadranske obale je še zlasti pomembna meja na morju. Širši okvir Evropske unije ni samo pomagal reševati težave, ampak jih je istočasno tudi ustvarjal. V članku je zgodovina predstavljena toliko, kolikor je potrebno za soočenje historiografije, ki temelji na primerjalni metodologiji oziroma teoriji, z nacionalističnimi predstavami. Kratka analiza nacionalističnega pogleda na zgodovino je odkrila pet značilnosti nacionalističnih reprezentacij zgodovine slovensko-hrvaške meje: uporaba anahronizmov, napačna metodologija, protislovja oziroma nedoslednosti, osredotočenost na "premike" odsekov meje brez historičnega konteksta in prepričanje v "naravnost" in starodavnost nacionalnih identitet.
COBISS.SI-ID: 3377012
Avtor analizira dva vidika dolgega trajanja fenomena mejne reke na primeru reke Mure: a) razmerje med rečno strugo, mejno črto in antropogenimi učinki na reko; b) odkrivanje historičnih struktur skozi perspektivo mejnih sporov. “Zdravorazumsko” razumevanje mejnih rek predpostavlja ujemanje reke in mejne črte. Kljub temu je lahko v pokrajini in v kartografskih reprezentacijah velika razlika med tema dvema elementoma.
COBISS.SI-ID: 3797364
Na podlagi arhivskega gradiva se avtor posveča štajersko-hrvaški mejni reki Dravi (med Ormožem in Središčem) konec 18. stoletja, ko so se (zaradi sprememb rečne struge) pristojni organi pod Marijo Terezijo in Jožefom II. pričeli ukvarjati z nastalimi obmejnimi spori. Potem ko je Drava v 18. stoletju močno poplavljala, so se oškodovani obmejni prebivalci (na štajerski strani) vse bolj pritoževali in skušali rešiti nastali položaj. Avtorja predvsem zanima, kako je spreminjanjerečne struge vplivalo na življenje prebivalcev ob reki in kako so na prelomu stoletja (preden je bila meja v začetku 19. stoletja usklajena in izrisana) reševali medsebojne lokalne zaplete.
COBISS.SI-ID: 3686516
Avtor se je osredotočil na obdobje pred prvo jugoslovansko državo. Razlogi za to so očitni: slovenski in hrvaški nacionalizem sta se formirala v tem obdobju, prav tako pa so se natančno določile administrativne meje s strani habsburške države v 18. in 19. stoletju. V drugem delu članka avtor poskuša ujeti podobo meje v slovenski javnosti v zadnjih dveh desetletjih in izpostaviti pomen meje za slovenski nacionalizem. Kontekst EU ni samo pomagal reševati spora, ampak ga je tudi zapletal.
COBISS.SI-ID: 3304564
Državna meja zamejuje ozemlje države, to pa je eden od tvornih elementov državnosti. Državna meja, varovana in nadzorovana, je sredstvo za varovanje političnega in gospodarskega sistema države. Za novejšo zgodovino Slovenije, takrat ko je postala samostojna in neodvisna država, je bilo vprašanje meje s sosednjimi državami, eno bistvenih. Državna meja, ki loči državo od države, je zelo konkretna, stvarna in obvezujoča. Je črta, ki je na terenu označena z mejnimi oznakami, z mejnimi kamni ali z drugačnimi oznakami. Prehajanje meje je povezano z mejnim prehodom, mejnim pasom, varovanjem meje in dokumenti za prehajanje meje. To je zadevalo vsakega, ki je želel iti prek meje. Jugoslovanska meja (meja t. i. druge Jugoslavije) v Sloveniji je bila meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, torej z državama kapitalističnega Zahoda in državo »realsocialističnega« Vzhoda. Potovalo se je večinoma v »kapitalistični« državi. Pri prehajanju meje gre za vprašanje, kje, kako je bilo mogoče prehajati mejo Jugoslavije v času po drugi svetovni vojni, v času do skoraj popolnega odprtja meje sredi šestdesetih let, ko se je prehajanje jugoslovanske meje liberaliziralo in zelo poenostavilo. Prehajanje jugoslovanske meje je glede na možnosti pridobivanja potnih listov in vizumov ter glede na način prehajanje meje, mogoče razdeliti na tri obdobja. Prvo je bilo od konca vojne do sredine petdesetih let, ko je bila meja dokaj zaprta in je bilo prehodov sorazmerni malo, drugo od sredine petdesetih let pa do sredine šestdesetih let zaznamuje veliko prehajanje meje na osnovi meddržavnih sporazumov o maloobmejnem prehajanju meje (zlasti z Italijo s t. i. videmskim sporazumom iz leta 1955), tretje pa od sredine šestdesetih let, ko se je prehajanje meje zelo liberaliziralo in se je zato tudi povečalo. Glede potnih listov in vizumov, kar je za posameznika pomembno za prestopanje meje, je bila zakonodaja v drugi Jugoslavijo do konca šestdesetih let redka. Prva zakonska opredelitev o potnih listinah je bila iz leta 1949, druga iz 1960, tretja iz 1965. Vsaka je prehajanje čez mejo poenostavljala oziroma liberalizirala. Po letu 1965, še posebej, ko so bili odpravljeni vizumi za potovanje v Avstrijo in Italijo, je bila jugoslovanska meja praktično odprta. Pred tem, zlasti v petdesetih letih je bil način prehajanje meje tudi ilegalni. Šlo je za beg iz Jugoslavije. Razlog je bil v glavnem ekonomski, iskanje boljših možnosti za zaslužek in za boljše življenje. Malo je bilo bega iz političnih razlogov. Po nepopolnih podatkih je od začetka petdesetih do konca šestdesetih let ilegalno prešlo jugoslovansko mejo v Sloveniji (predvsem proti Avstriji) okoli 31.000 oseb.
COBISS.SI-ID: 3810420