Članek se ne ukvarja z zgodovino slovensko-hrvaške meje, ampak z sodobnim dojemanjem zgodovine meje v slovenski javnosti. Za Slovenijo, ki ima zgolj 46 km jadranske obale je še zlasti pomembna meja na morju. Širši okvir Evropske unije ni samo pomagal reševati težave, ampak jih je istočasno tudi ustvarjal. V članku je zgodovina predstavljena toliko, kolikor je potrebno za soočenje historiografije, ki temelji na primerjalni metodologiji oziroma teoriji, z nacionalističnimi predstavami. Kratka analiza nacionalističnega pogleda na zgodovino je odkrila pet značilnosti nacionalističnih reprezentacij zgodovine slovensko-hrvaške meje: uporaba anahronizmov, napačna metodologija, protislovja oziroma nedoslednosti, osredotočenost na "premike" odsekov meje brez historičnega konteksta in prepričanje v "naravnost" in starodavnost nacionalnih identitet.
COBISS.SI-ID: 3377012
Avtor se je osredotočil na obdobje pred prvo jugoslovansko državo. Razlogi za to so očitni: slovenski in hrvaški nacionalizem sta se formirala v tem obdobju, prav tako pa so se natančno določile administrativne meje s strani habsburške države v 18. in 19. stoletju. V drugem delu članka avtor poskuša ujeti podobo meje v slovenski javnosti v zadnjih dveh desetletjih in izpostaviti pomen meje za slovenski nacionalizem. Kontekst EU ni samo pomagal reševati spora, ampak ga je tudi zapletal.
COBISS.SI-ID: 3304564