Pojavlja se prenovljeno zanimanje za kmetijsko-zgodovinske raziskave, pri čemer je zaznati premik iz "nespremenljivih" strukturnih značilnosti agrarne ekonomije in družbe, ki se soočajo s malthusianskimi omejitvami, h kmetijstvu zgodnjega novega veka s precej visoko stopnjo kmečke "dejavnosti" (agency, Sreenivasan). To obnovljeno zanimanje vključuje poudarek na nujnosti primerjalnega pristopa (Thoen - van Molle; van Bavel - Hoyle). Po drugi strani pa je znatna tradicija pri obravnavanju teme samozadostnosti kmetov. V številnih regijah sveta kmetije niso zmogle zagotoviti potrebnih sredstev za preživljanje kmečkih gospodinjstev. To je dobro znana in razširjena značilnost predvsem v gorskih območjih, kjer je podeželsko prebivalstvo opravljajo različne dejavnosti, poleg v kmetijstvu in živinoreji, da bi pridobili dodaten dohodek. Pogosto se ta pojav označuje kot "pluriactivity", ki zajema širok spekter dejavnosti; zgodnje moderno alpsko gospodarstvo je na primer bilo opredeljeno kot »integrirana ekonomija« (Coppola). Osnovna predpostavka tega panela je, da taka »pluriactivity« (dopolnilne dejavnosti) ni bila občasna ali priložnostna. Nekmetijski viri dohodka so predstavljali del bolj kompleksne in celovite gospodarske strategije gorskih prebivalstev. Podeželsko prebivalstvo je računalo na in izkoriščalo možnost dostopa do alternativnih dejavnosti, ki so omogočale premagovanje omejitev, ki so jih postavljali okoljski pogoji in tehnika. Pri tem so gorske populacije kažejo izjemno stopnjo gospodarske "dejavnosti" in celo »industriousness« (De Vries). Panel je namenjen omogočanju koraka naprej v konceptualizaciji termina »pluriactivity« s prehodom k "integrirani kmečki ekonomiji", kar pomeni sistem, za katerega je značilno sistematično vključevanje kmetijskih in različnih dohodkovnih virov iz sekundarnega in terciarnega sektorja, ki lahko vzdržuje prebivalstva nad stopnjo, ki bi jo omogočali sami okoljski viri. "Integrirana kmečka ekonomija" je sistem, ki ga zaznamuje ohranjanje ravnotežja med različnimi viri dohodka ter je bil prilagodljiv na spremembe tržnih razmer in razmerja med številom prebivalstva in razpoložljivih virov dohodka. Kot odgovor na gospodarsko konjunkturo ali spremembe se dejavnosti lahko uvajajo ali opuščajo, povečajo ali zmanjšajo. Sestava tega dohodkovnega ravnotežja, kot tudi sodelovanje v posameznih dejavnostih, je vidna na ravni celotnega podeželskega gospodarstva, vendar jo je treba povezati tudi z lokalnimi posebnostmi ter socialno diferenciacijo prebivalstva na podeželju in v posameznih gospodinjstev. V panelu bo tekla razprava o uporabnosti pojma "integrirane kmečke ekonomije" v različnih hribovitih regijah Evrope. V ta namen je panel mišljen kot primerjalna razprava in sprejema prispevke, ki zajemajo predindustrijsko obdobje in industrializacijo, kakor tudi različna evropska gorska območja (npr. Skandinavija, Pireneji, itd). Od avtorjev prispevkom pričakujemo, da predstavljajo regionalne ali lokalne primere z empiričnimi ali interpretativnimi prispevki, primernimi za primerjavo. Panel je namenjen tudi pregledu raziskav v teku projekta za "Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi", ki ga financira Slovenska agencija za raziskovalno dejavnost.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja