Služba državne varnosti Nemške demokratične republike (STASI) je skozi desetletja budno spremljala notranjo in zunanjo politiko Titove Jugoslavije, saj je v njej videla socialistični eksperiment, ki bi lahko postal nevaren ortodoksiji sovjetskega tipa, na kateri je slonel vzhodnonemški totalitarni režim. Pozornost se po Titovi smrti ni zmanjšala, pri čemer je v osemdesetih letih opaziti predvsem zaskrbljenost, ali bo Jugoslavija zaradi svojih ekonomskih in etničnih problemov sploh zmožna preživeti. Svoje analize o jugoslovanski krizi so sodelavci STASI utemeljevali na lastnem opazovanju, pa tudi na informacijah, ki so jih dobili od kolegov iz vzhodnega bloka, in obveščevalcev v političnih, vojaških in obveščevalnih krogih Zahoda, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji. Analiza dokumentov STASI razkriva pogled na jugoslovansko krizo, kot so jo dojemali v obeh blokih razklane Evrope, in obenem dokazuje, da njene večplastnosti nikjer niso povsem razumeli.
COBISS.SI-ID: 1539044292
Znanstvena monografija prinaša prvo celovito biografijo prvega predsednika samostojne Slovenije, Milana Kučana. Precejšen del knjige je posvečen Kučanovi aktivnosti na področju zunanje politike, ki je v času osamosvajanja tekla po različnih kanalih. V tem kontekstu razpravlja o medsebojnih odnosih in delitvi pristojnosti z drugima dvema akterjema na področju mednarodnih odnosov, predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Opisanih je več Kučanovih srečanj z državniki in diplomati, kot so bili G. De Michelis, F. Cossiga, H. D. Genscher, J. Santer, J. Delores, F. Mitterrand, J. Baker in t. i. evropska trojka. Avtor obravnava tudi Kučanova stališča glede nasledstva Republike Slovenije pri mednarodnih pogodbah in možnosti revizije Osimskih sporazumov, vstopa Slovenije v EU in Nato, Kučanovo razvijanje sodelovanja z državami, ki so nastale na ozemlju SFRJ, njegove poskuse srednjeevropskega povezovanja, odnose z Rusijo in ZDA idr.
COBISS.SI-ID: 280164352
Članek obravnava tajne stike med Jugoslavijo in Izraelom, ki so bili v osemdesetih letih pretežno v domeni slovenske Službe državne varnosti, v obdobju razpadanja Jugoslavije pa so prerasli v sodelovanje med Slovenijo in Izraelom. Tajni stiki so bili vzpostavljeni že v času nastajanja judovske države v Palestini in niso zamrli niti po jugoslovanski prekinitvi diplomatskih odnosov z Izraelom ob šestdnevni vojni leta 1967. V osemdesetih letih so bili osredotočeni na gospodarsko in obveščevalno sodelovanje, po potrebi pa so služili tudi kot tajni kanal za izmenjavo političnih stališč. Raziskava se opira na arhivsko gradivo Diplomatskega arhiva v Beogradu in na doslej neraziskane arhivske dokumente Službe državne varnosti, skozi katere lahko spremljamo tako vsebinsko plat tajnih stikov kot metode in taktike delovanja obveščevalnih služb, hkrati pa je to gradivo presenetljivo bogat vir za zgodovino bližnjevzhodne krize. Tajni jugoslovansko-izraelski stiki so analizirani v kontekstu zunanje politike Jugoslavije ter stališč njene diplomacije do Izraela in bližnjevzhodne krize.
COBISS.SI-ID: 1540004292
Članek analizira razmerje Velike Britanije in Jugoslavije v prvi polovici osemdesetih let, s čimer dopolnjuje sliko odnosa velikih svetovnih in evropskih sil do porajajoče se jugoslovanske krize. Tako kot v predhodnih letih, je tudi v tem času prišel do izraza strateški interes Velike Britanije ohranjati enotno, neuvrščeno in (vsaj še nekaj časa) socialistično Jugoslavijo kot ključ do stabilnosti jugovzhodne Evrope, kot branika pred vdorom Sovjetske zveze na Sredozemlje in kot zagovornika zmernosti znotraj gibanja neuvrščenih. Na podlagi arhivskega gradiva britanskega zunanjega ministrstva in kabineta premierke Margaret Thatcher, jugoslovanskega zveznega sekretariata za zunanje zadeve ter nekaterih spominskih del je v članku prikazana politična ocena vloge Jugoslavije na multilateralnem in bilateralnem področju, britanski pogled na njene politične in ekonomske reforme ter ocene diplomatskih predstavnikovo notranjepolitičnih razmerah in porajajočih se medrepubliških konfliktih.
COBISS.SI-ID: 1540005316
Članek osvetljuje ključne značilnosti odnosov med katoliško cerkvijo in državo v Sloveniji v treh zaporednih obdobjih: od konca druge svetovne vojne do začetka demokratizacije (1945–1989), v obdobju osamosvajanja Slovenije (1989–1991) in v času od razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije leta 1991 do danes. Članek podaja shematski oris najpomembnejših značilnosti odnosov med Cerkvijo in državo v naštetih obdobjih, s poudarkom na prvih dveh, ki sta odločilno zaznamovali trenutne odnose med državo in katoliško cerkvijo. Avtor obravnava tudi vlogo Vatikana in katoliške cerkve v Sloveniji v procesu razpadanja Jugoslavije. Sprva sta bila vatikanska diplomacija in papež zelo previdna v svojih izjavah in sta poudarjala predvsem željo po reformah in miru, po prvih oboroženih konfliktih v Sloveniji in na Hrvaškem pa je Vatikan opustil svojo »nevtralno« usmeritev in začel delovati v prid mednarodnega priznanja obeh republik kot samostojnih držav. Razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije sta za Katoliško cerkev hkrati pomenila možnost za rešitev lastnih problemov in afirmacijo svojih interesov v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 1536256452