Članek predstavlja pomemben prispevek k poznavanju ikonografije umetnosti železnodobnih skupnosti ter pregled kroženja predmetov in idej. Obeski so vedno igrali pomembno vlogo v človeški percepciji in estetiki. Kot nosilci informacij oz. mediji za prenos metaforičnih sporočil so bili večinoma interpretirani v tradiciji razvitih komunikacijskih odnosov znotraj sistema vrednot različnih kulturnih in družbenih redov. Ob koncu starejše železne dobe so bili antropo-orientomorfni obeski s področja severno jadranske kulturne regije (Caput Adriae) in njenega zaledja, nedvomno dostopen znak kot tudi simbol. Članek razpravlja detajlno o njihovi tipološki, slogovni in kronološki klasifikaciji, upoštevajoč dostopne arheološke podatke in kulturne kontekste s širšega evropskega področja, Glede na okoliščine, so nekatere njihove vloge bile definirane in njihova uporaba je bila predstavljena v dinamičnih in ambivalentnih ideološko-simboličnih strukturah. Obeski so bili ikonografsko in simbolično interpretirane na podlagi umetniških konceptov odnosom med znaki in simbol. Zaključeno je bilo da so ta »mala telesa« bila metafora za androgenost z idejo apotropejskega in profilaktičnega, bila takoj vizualno (neverbalno) razumljiva, (kognitivno) prepoznavna in (kulturno) široko sprejeta v »velikem svetu« kot dopisniki v neposrednem prenosu kompleksnih medsebojnih odnosov med ljudmi in družbami.
COBISS.SI-ID: 1540017604
Monografija predstavlja kulturno zgodovino konca starejše in začetka mlajše železne dobe na širšem področju današnjega mesta Ptuj v vzhodni Sloveniji. V razpravo so vključene predhodno nepovezane arheološke najdbe, ki kažejo na intenzivnost vpetosti lokalnih populacij v trgovske stike na dolge razdalje raztezajoče se vse od predalpskega sveta, severnega Jadrana, osrednje Panonije pa vse do češkega sredogorja. Monografija prvič pokaže, da v nasprotju s predhodno domnevanim, vzhodna Slovenija ob koncu starejše železne dobe ni bila popolnoma opustela. Poglaviten del razprave je posvečen keltskim najdbam iz starejšega dela mlajše železne dobe, ki kažejo, da so prvi keltski priseljenci v teh krajih prišli že v času 4. stoletja pred našim štetjem. Izvirajoči iz osrednjega dela panonske kotline okoli kolena Donave so na področju zahodno od Blatnega jezera ustvarili enovit kulturni prostor, ki je na eni strani ohranjeval tradicijo na drugi pa je ustvaril svojevrsten umetniški izraz, ki se najlepše odraža v plastično okrašenih mečih in njihovih nožnicah.
COBISS.SI-ID: 276984320
Članek predstavlja pregled najdb bojevniških pokopov in mečev starejšelatenske oblike, ki so bili odkriti v zadnjih desetletjih na področju zahodne Madžarske, severo-vzhodne Sloveni in jugo-vzhodne Avstrije. Podobnosti v oblikovanju mečev (predvsem tipa Hatvan-Boldog) ter bogat plastičen okras konstruktivnih elementov nožnic kot tudi njihov okras kažejo, da gre za izdelke, ki so odraz lokalnega slogovne in obrtniškega razvoja. Njihova poglavitna značilnost je tako imenovani Plastični slog, ki je zaznamoval umetnost prvih keltskih prišlekov v te kraje. Predstavljena slogovna primerjava razvoja okrasa mečev oziroma eklekticizem kombiniranja slogovnih elementov sta pokazala, da lahko vzore oziroma začetke tega okraševanja iščemo na Madžarskem, predvsem na področju okoli kolena Donave. Tam so se sredi 4 stoletja pr. n. št. razvili centri za katere domnevamo, da predstavljajo izvorno področje s katerega so se prve keltske skupnosti preselile na obravnavano področje. Avtor predlaga, da lahko na podlagi razvoja slogov okraševanja mečev ter njihove distribucije opazujemo tvorjenje lokalnih produkcijskih centrov oziroma lokalnih identitet v okviru skupnosti Vzhodnih Keltov.
COBISS.SI-ID: 1538736580
Članek analizira posamezne najdbe iz grobov 3 in 4 iz Vičje luke na otoku Braču na Hrvaškem. Čeprav so bili grobovi poznani več kot 45 let, predstavlja objava prvo analizo najdb, ki kaže na njihov raznolik izvor ter pojasnjuje ritual pokopa. V grobovih so bili odkriti nakitni predmeti ter orožje, ki kaže, da gre v primeru Vičje luke za redistribucijski center v katerega so se stekali vplivi iz Makedonskega in osrednjega Balkanskega prostora, jadranskega prostora in severne Italije, kot tudi osrednjega dela Apeninskega polotoka oziroma predlagano je bilo, da je najdišče igralo pomembno vlogo v trgovini med sredozemskimi civilizacijami in prazgodovinsko Evropo. Analiza fragmentiranosti najdb je pokazala, da so bili številni predmeti večje vrednosti oziroma izpovednosti v okviru kompleksnega rituala uničeni, ter le delno deponirani v grobu. Pridajanje prepoznavnih delov predmetov, ki je simboliziral celoto, je pogost ritual manipulacije z grobnimi pridatki v pokopih železnodobnih elit.
COBISS.SI-ID: 1538944708
Pričujoči članek je posvečen predstavitvi dveh grobnih celot iz okolice Gradca na Štajerskem (Avstrija). Trdimo, da gre za predmete izjemnega pomena zaradi prisotnosti posebej izdelanih in bogato okrašenih nožnic mečev. Na podlagi njihovih slogovnih značilnosti ju lahko vključimo v skupino mečev definirano kot Hatvan-Boldog. Gre za slog mečev, ki so bili v zadnjih letih diskutirani v Sloveniji zaradi odkritja okrašenih mečev iz groba številka 9 iz Srednice pri Ptuju. Članek predstavlja tehnološke in slogovne značilnosti mečev, ki so bil izdelani v Plastičnem slogu, ki je bil originalno razvit v Karpatskem bazenu ter nadalje razvit v delavnici/delavnicah, ki so se nahajale na Štajerskem. Ta regionalna produkcija je predstavila številne inovativne tehnološke procese obdelave kovin kot je na primer izdelava globokega reliefa iz železa, ki je predstavljala poglavitno tehnološko inovacijo mlajše železne dobe. Meči so bili odkriti v bojevniških grobovih na manjših grobiščih, ki so se nahajala na strateških pozicijah v pokrajini, ki so kazala keltsko poselitev vzhodne Slovenije. Pojmujemo jih lahko kot ilustracijo procesov priselitve majhnih visoko mobilnih skupnosti, ki so jih vodile regionalne vojaške elite.
COBISS.SI-ID: 1539303876