Knjiga je bila vključena v Enciklopedijo antropologije (Selwyn, T. forthcoming 2017. Encyclopedia of Anthropology. Entry on tourism, travel, pilgrimage: anthropological approaches. Hoboken, New Jersey: Wiley-Blackwell), kot ena izmed najboljših sodobnih etnografskih študij s področja antropologije turizma, popotništva in romanja. Knjiga, objavljena pri Springer založbi v letu 2017, skozi etnografsko perspektivo analizira relacije med različnimi akterji in diskurzi in pri tem ne govori samo o tem, kako ribiči v Sloveniji poskušajo preživeti, kako se odzivajo na politične spremembe, temveč tudi kako uspejo realizirati drobne spremembe. Ribištvo v severnem Jadranu je namreč ekonomska dejavnost povezana z mnogimi zgodbami. Regionalni konflikti, vojne, padec imperijev in nastanek nacionalnih držav z novonastalimi morskimi državnimi mejami, socialistično dediščino, transnacionalnimi in tranzicijskimi procesi v Evropi kot tudi z porastom kapitalističnih relacij v obalnih regijah vplivajo na specifične diskurze na tem relativno neraziskanem področju. Kako se to kompleksno, slojevito in dvoumno razpravljanje kaže skozi različne akterske perspektive in kako v tej situaciji živijo in jo doživljajo ribiči, je osrednje vprašanje knjige.
COBISS.SI-ID: 40971821
Poglavje je del zbornika Moving Places, ki ga je avtorica souredila s kolegom Jakom Repičem in izdala eni od vodilnih ameriško-britanskih antropoloških založb Berghahn Books. Knjiga se osredinja na fizična gibanja ljudi, krajev, stvari in idej in analizira njihove prostorske in časove posledice. Raziskuje medsebojno povezanost med praksami in politikami produkcije kraja in gibanja, kot obliki nemobilnosti in mobilnosti. Posamezna poglavja naslavljajo etnografije določenih lokacij širom sveta in analizirajo procese produkcije kraja ter z njimi povezana ustvarjanja družbene in/ali prostorske marginalnosti in centralnosti določenijh lokacij in ljudi ter nenazadnje razpravljajo o procesih vračanja in z njimi povezanimi občutki pripadnosti in lokalnosti. V poglavju Ukoreninjanje poti, avtorica obravnava različne načine gibanja in negibanja migrantov, ki prihajajo iz ene od bilingualnih (albansko in grško govorečih) vasi območja Himara, v južni Albaniji. Njegova vsebina razpravlja in pojasnuje, kako migranti skozi nenehna gibanja in selitve generirajo občutek ukoreninjenosti in pripadnosti v njihovo ‘rojstno’ vas. Medtem ko je pomen pripadnosti na eni strani utemeljen na njihovem občutku ukoreninjenosti v določeno lokacijo, je na drugi opredeljen v njihovih nenehnih gibanjih in migracijah. Knjiga je je leta 2017 prejela nagrado Odlični v znanosti na področju humanistike in družboslovja.
COBISS.SI-ID: 40652333
Objava v zborniku GEOBIA se nanaša na raziskavo prostorskih in antropoloških študij v Južni Albaniji. Vsebina članka spremlja in raziskuje okoljske spremembe na albanski obali (območje Vlore) preko analize letnih optičnih posnetkov Landsat v obdobju med leti 1984 in 2015. Z uporabo tehnik change vector analysis (CVA) in objektne klasifikacije primerja pikselski in objektni metodološki pristop za odkrivanje sprememb na istem območju. Uporaba obeh pristopov je pokazala bolj natačno sledljivost sprememb z uporabo metodologije CVA. Poleg ugotavljanja prostorskih sprememb pa študija pokaže, da omenjene krajinske spremembe sovpadajo z različnimi fizičnimi oblikami gibanja (migracije, preseljevanja, ipd.) prebivalstva. Vsebina članka trdi, da je gibanje ljudi in krajine prepleteno in soodnosno.
COBISS.SI-ID: 40709421
Članek je bil objavljen v pomembni mednarodni reviji Landscape Research (Taylor and Francis) in obravnava področje Istre v severnem Jadranu. Istra, polotok v Jadranu, je bila od nekdaj prepredena s številnimi spreminjajočimi se potmi in mejami. Pričujoči članek se osredotoča na konkretno pot po Istri in jo obravnava s treh zornih kotov: kot trgovsko pot, ki je povezovala ruralno Istro in Trst, ki so jo uporabljale predvsem trgovke, lokalno znane kot Šavrinke; kot pot Šavrink v okviru književnosti; in kot etnografska pot, kot sta jo prehodili in dokumentirali avtorici članka. Študije prinaša vpogled na medsebojno povezanost poti, zgodb in hoje, pri tem pa je hoja postavljena na mesto osrednjega metodološkega in kognitivnega orodja. Skozi omenjena vprašanja članek pomembno prispeva k diskusiji znotraj antropologije krajine, hkrati pa postavlja hojo na mesto enega izmed ključnih metodoloških orodij ob preučevanju krajine, ki omogoča raziskovalcu 'mehek' vhod na teren.
COBISS.SI-ID: 41852717
Članek dokumentira različne načine uporabe, ubesedovanja, vrednotenja in doživljanja vode in vodnih virov v srbskem Pomoravju. Antropološka analiza želi premisliti in kontekstualizirati načine, na katere se vodo – reke, mineralne vrelce, podtalnice, vodno infrastrukturo, vodne poti – diskurzivno in praktično obravnava v okolju, ki ga zaznamujejo različne ekološke težave, suše in poplave, ne povsem nadzorovana urbana rast, močno krčenje gozdov in industrijska potreba po čisti vodi. Preučevanje osebnih in kolektivnih, imaginacijskih in stvarnih izkušenj vode omogoča tudi uvide v mnogoterost procesov, ki sooblikujejo sodobno razumevanje človekove subjektivitete ter človekove odgovornosti in odnosnosti do narave.
COBISS.SI-ID: 40763693