Monografija je nastala okviru dela na Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Osrednji del monografije je analiza odrazov praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola se v tem obdobju lahko odražajo v ojevski (moški), ijevski ženski, ijevski moški (gospod, ljudje, deloma pot), ujevski (cirkumflektirane enozložnice) in ajevski sklanjatvi. V množini se lahko odražajo tudi v mešani ijevsko-ojevski sklanjatvi (moški spol) ali mešani ijevsko-ajevski sklanjatvi (miš). Večina odrazov ijevske sklanjatve je omejenih na posamezne sklonske oblike in se ne odražajo v vsej paradigmi. Več odrazov ijevske sklanjatve je v množini, med tem ko je v ednini večji vpliv ojevske sklanjatve. V obravnavanem obdobju je 55 samostalnikov, ki so odraz praslovanskih ijevskih samostalnikov moškega spola: cesar, čmrlj, črv, dever, drob, glad, gnus, golob, gos, gospod, gost, gozd, hot, jagned, jastreb, kmet, kol, labod, laket, ljudje, los, luč, medved, miš, molj, mozelj, možgani, noht, ogel, ogenj, olov, os, pastir, peč, pečat, pelin, plat, pleš, pleša, pot, razpot, risa, seženj, snet, srd, sred, tast, tat, trst, zet, zver, žal, želod, žerjav, žolč.
COBISS.SI-ID: 288443392
V pripravi je prvi zvezek slovarja najstarejše knjižne slovenščine Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. V članku so analizirane metodološke posebnosti zgodovinske leksikografije in prevrednotena načela za določanje in strukturiranje denotativnih pomenov v večpomenskem leksemu (z zgledi). Neslovnični kvalifikatorji opozarjajo na različne vrste zaznamovane rabe leksema (konotativni pomen), neslovnična kvalifikatorska pojasnila pa na nejezikovne okoliščine rabe (pragmatični pomen).
COBISS.SI-ID: 39096109
V članku so na podlagi popolnega izpisa iz del slovenskih protestantskih piscev predstavljene dvojinske paradigme osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, za katere so značilne številne dvojnice, ki so v odvisnih sklonih nastale zlasti zaradi postopne pluralizacije. Opisana so pogostnostna razmerja med posameznimi dvojnicami pri različnih avtorjih, opozorjeno pa je tudi na občasno izrabo dvojničnosti za doseganje stilnega učinka.
COBISS.SI-ID: 61135970
V članku smo ugotavljali, katere pomenske spremembe so doživljali prevzeti leksemi v primerjavi z izhodiščnimi nemškimi v procesu integracije v slovenski jezikovni sistem in knjižni jezik 16. stoletja. Spremembe so se dogajale tudi v pomenski strukturi domačih knjižnih leksemov, ki so pod vplivom prevodnih predlog (predvsem) nemških verskih reformatorjev poimenovali nove predmete, pojave in pojme. Tretji problem se nanaša na problematiko vpliva tujejezične leksike na stilno zaznamovanost prevzetih in domačih leksemov v knjižni slovenščini 16. stoletja. Potrdilo se je, da je semantični razvoj v večpomenskost tako pri prevzetih kot domačih leksemih eden od pomembnih razlogov za številčno skromen obseg slovenske knjižne leksike 16. stoletja (nekaj nad 22.000 besed). Pomenski razvoji leksemov, uporabljenih v knjižnem jeziku 16. stoletja, kažejo tudi na ubesedovalne zmožnosti slovenskih protestantskih piscev in izrazno moč slovenskega jezika.
COBISS.SI-ID: 42130477
V prispevku so slovensko-nemški jezikovni stiki postavljeni v širši kontekst slovansko-germanskih jezikovnih stikov in so prikazana pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini. Na osnovi glasovnih značilnosti slednjih so določeni geolekt (zemljepisna različica) in sociolekt (družbena različica) ter njun hronolekt (časovna različica) nemščine, iz katerega je bila posamezna beseda prevzeta v slovenščino. Glasoslovna in pomenoslovna analiza nemških izposojenk v slovenščini je osnova za določitev področij človeške kulture, na katerih je nemška kultura v različnih zgodovinskih obdobjih vplivala na slovensko kulturo.
COBISS.SI-ID: 59309922