Na simpoziju Slovenskega filozofskega društva, ki je bil posvečen premisleku in debati o tem, kakšna je še lahko vloga filozofije v transformacijah sodobnega sveta, je prispevek o povezavi med kitajsko filozofijo in geopolitičnimi ambicijami kitajske države poskušal ponuditi vpogled v tematiko debate s perspektive sodobne Kitajske. Osrednja tema prispevka je bila sodobna oživitev tradicionalne kitajske misli, še posebej konfucijanstva, v kontekstu politično-ekonomskih aspiracij Kitajske. Posebna pozornost je bila posvečena dvema osrednjima pojmoma tega tradicionalističnega preporoda: pojmu harmonije (hexie) in pojmu sveta (tian xia), ki eden navznoter za kitajsko družbo, drugi pa navzven za mednarodne odnose odgovarjata na izzive, s katerimi se Ljudska republika Kitajska sooča dandanes. Na primeru teh pojmov je prispevek pokazal na enega od možnih modelov »rabe« filozofije v sodobnem svetu in analiziral diskurzivne elemente, ki tradicionalistične paradigme vpenjajo v moderne in sodobne politike identitete, samoprepoznavanja nacije in njenega odnosa do prav tako modernega pojma kitajske civilizacije.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 1537017028Jana Rošker je bila glavna urednica posebne številke znanstvene revije Azijske študije, ki je bila posvečena preporodu konfucijanstva in idejnim osnovam kitajske modernizacije (http://revije.ff.uni-lj.si/as/issue/view/218 ). Vsebovala je izbor prispevkov iz mednarodnega simpozija Sodobno konfucijanstvo in kitajska modernizacija v Reykjaviku, katerega je organiziral Geir Sigurðsson v sodelovanju s Konfucijevim inštitutom Severni sij in z Oddelkom za kitajske študije na Univerzi v Islandiji. Kot ena najvplivnejših in najpomembnejših miselnih struj v sodobni vzhodnoazijski teoriji in kot ena osrednjih, prevladujočih ideologij L. R. Kitajske predstavlja takim. preporod konfucijanstva v očeh mnogih sinologov eden najpomembnejših predmetov, ki jih velja preučiti in raziskati. A četudi je v kitajskem jeziku na razpolago veliko knjig in člankov na to temo, so zahodne študije tega področja še vedno zelo redke. Izhajajoč iz tega položaja so avtorji in avtorice te zbirke analizirali osrednje vrednote konfucijanstva in ga interpretirali v različnih kitajskih in tajvanskih socio-političnih kontekstih z namenom evalvacije njihovega vpliva na prevladujoče sodobne ideologije. Avtorji in avtorice so prav tako raziskali osrednje elemente, ki omogočajo vključevanje tradicionalnih kitajskih vrednot v ogrodje kapitalističnih ideologij in aksioloških kontekstov.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 273649152Drugo obdobje oblikovanja japonske države sega od 1877 do 1935 in zanj je značilna nova inteziteta diskusij o izvoru Japoncev, ki so se pojavili kot posledica novih področij raziskovanja v arheologiji in antropologiji. To obdobje je prehoda med tekstualnim pristopom do preteklosti in arheološkim pristopom, kar je zelo pomembno za študij izvora Japoncev. Občutek nacionalne pripadnosti v obodbju Meiji (1868–1912), ki se je pojavil v prejšnjem obobju, ni bil več omejen samo na elito. Politiki so ga prevzeli, da bi ga uporabili za temeljni kamen za postavitev modern države in so tudi ustvarili idejo o družinski državi (kazoku kokka), ki vsebuje tudi tradicionalni familizem podkrepljen s konfuciansko etiko. Familizem, kamor je bil vključen tudi system razširjene družine, se je razširil po vsej državi na način, da je cesarska družina postal glavna družina vseh japonskih družin. To je pomenilo, da je bila japonska tradicija čaščenja prednikov in podrejenost družinskih vej glavni družini vpeti tako, da so dosegli lojalnost na nacionalni stopnji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 56685922