Ta mednarodni zbornik sta uredili Jana Rošker (vodja programske skupine) in Nataša Visočnik (članica programske skupine). Vsaka od njiju je v zborniku objavila tudi lasten prispevek, Jana Rošker pa še spremno študijo oziroma uredničino spremno besedo. Poleg njiju so svoje prispevke v zborniku objavili še štirje člani projektne skupine, namreč Helena Motoh, Téa Sernelj, Barbara Pihler Ciglič in Luka Culiberg. Izhajajoč iz različnih področnih perspektiv poskuša pričujoča monografija osvetliti tako imenovani konfucijanski preporod, ki se je uveljavil ob koncu dvajsetega stoletja in sodi k najpomembnejšim azijskim ideologijam modernizacije. Ta preporod se najjasneje kaže v filozofski struji modernega konfucijanstva. Knjiga nudi nove vpoglede v strukturo kulturne pogojenosti azijskih družb in predstavlja pomemben prispevek k izboljšanju političnih, ekonomskih in kulturnih odnosov med »zahodnimi« in vzhodnoazijskimi državami. Njihovi avtorji so bili prepričani, da so avtohtone vzhodnoazijske idejne tradicije popolnoma neprimerne in celo nezdružljive s procesi modernizacije. Večina klasičnih zahodnih teorij modernizacije predpostavlja, da bi vzhodnoazijske regije morale odpraviti konfucijanstvo, če bi se želele uvrstiti med razvite, dinamične in modernizirane družbe. Webrova teza o tem, da je samo ideologija, h kakršnim sodi protestantska etika, lahko nujni faktor v razvoju in širitvi modernizacije, je v ostrem kontrastu s teorijami modernih konfucijancev, ki trde, da je konfucijanstvo v marsikaterem pogledu še primernejše za razvoj modernizacijskih procesov.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 59146594Septembra 2015 je imela Téa Sernelj vabljeno plenarno predavanje na mednarodni konferenci o sodobnem kitajskem konfucijanskem filozofu Li Zehouju in konfucijanski filozofiji, ki je bila izvedena na svetovno znanem East-West Centru na Univerzi Hawaii v Honoluluju. Njen prispevek bo kot članek objavljen tudi v zborniku o Li Zehouju in konfucijanski filozofiji, ki bo izšel v letu 2016 (urednik Roger T. Ames, založba University of Hawaii Press). V svojem govoru je obravnavala Li Zehoujevo teorijo sedimentacije kot izvor estetskega občutja in razvoja umetnosti. Li Zehou je bil udeleženec slovite razprave o estetiki, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja na Kitajskem razvnemala številne intelektualne duhove. Udeleženci te razprave so si prizadevali utemeljiti zlasti marksistično teorijo estetike, hkrati pa so uspeli postaviti tudi teoretsko osnovo estetike, ki zavrača konceptualizacijo in sloganizacijo umetnosti. V takšnih družbenih in političnih okoliščinah je tudi Li Zehou osnoval svojo filozofsko teorijo umetnosti in estetiko. Za Lija sta umetnost in estetsko izkustvo zmožna voditi človeštvo k doseganju popolnosti skozi proces kultivacije. Človeška bitja so postala zmožna občudovati umetnost in estetska izkustva (čustva?) ali stališča skozi mentalne forme ali sedimentacijo (jidian) kot proces nalaganja ali zgostitve družbenega, racionalnega in zgodovinskega, ki tako postane nekaj individualističnega, čutnega in intuitivnega. To je doseženo s pomočjo počlovečenja narave. Da bi Li Zehoujevo delo lahko ovrednotili v okviru globalne estetike, pričujoči članek v njegovi estetski misli poudarja določene tradicionalne kitajske elemente, hkrati pa ponuja kritični pretres dveh konceptov, ki sta sicer vsak zase nastala v Evropi in na Kitajskem, a vendarle vsebujeta številne podobnosti. Na eni strani obravnava Li Zehoujevo teorijo sedimentacije kot izvor estetskega izkustva in razvoja umetnosti, na drugi strani pa raziskuje teorijo arhetipov Carla Gustava Junga, ki jo nato primerja z Lijevim osrednjim konceptom sedimentacije. Razlike, ki se pokažejo skozi kontrastivno analizo obeh konceptov in njunih idejnih ozadij, lahko namreč pomagajo pri razlagi določenih diskurzivnih in paradigmatskih razlik med zahodno in kitajsko miselnostjo.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 59628642V letu 2015 sta Jana Rošker in Nataša Visočnik v okviru projektnega dela pri Znanstveni založbi FF ustanovili knjižno zbirko z naslovom Studia Humanitatis Asiatica. V zbirki bomo objavljali predvsem prevode vzhodnoazijskih klasikov, ki so pri nas še neznani in je njihova predstavitev v slovenskem prostoru nacionalnega pomena. Urednica zbirke je Nataša Visočnik, ki je napisala tudi predgovor v prvem delu, ki je izšel v sklopu te zbirke, namreč k delu Wang Hui in vprašanje modernosti in demokracije na Kitajskem. Predgovor prve knjige iz zbirke Studia Humanitatis Asiatica predstavi vsebino, ki se nanaša na enega najpomembnejših intelektualcev moderne Kitajske, čigar reprezentativna dela so bila prevedena v angleščino in druge tuje jezike. Wang Hui, rojen 1959., je avtor številnih knjig, člankov in izjav za javnost, ki se na nekonvencionalen način ukvarjajo in interpretirajo akademsko-raziskovalna in družbeno-politična vprašanja sodobnega časa. Knjiga je zbirka prevodov dveh daljših, že objavljenih esejev Wang Huija in enega izvirnega znanstvenega članka Jane S. Rošker. Vsi prispevki se nanašajo na družbene spremembe, ki so se zgodile in se še dogajajo na Kitajskem v zadnjih nekaj desetletjih in se pri tem osredotočajo predvsem na razburkano dogajanje v političnem svetu. Skozi različne analize družbenih pojavov in političnih sprememb prispevki prikazujejo razpotja in poti, ki jih je ubrala modernizacija na Kitajskem, njene vplive na celotno družbo, predvsem pa na politični svet, kjer so se v zadnjih nekaj desetletjih izmenjavale različne politične ureditve in ideologije.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 59618658