Članek je bil poslan v uredništvo revije Philosophy Compass v času zadnjega leta trajanja projekta (2017) in objavljen januarja 2018 (t.j. v obdobju uradnega podaljšanja projektnega dela). Obravnava delo sodobnega kitajskega filozofa Li Zehouja, ki sodi k najvplivnejšim teoretikom, ki delujejo v kontekstu konfucijanske prenove. Njegov pojem subjektnosti (oz. »subjektalnosti«, zhutixing 主体性) je izjemno pomemben za sodobni razvoj teorije specifičnega kitajskega modela modernizacije in sodi med osrednje koncepte znotraj teoretskega ogrodja Lijeve teorije. Z vzpostavitvijo in obdelavo tega koncepta je Li razširil problematiko sebstva znotraj post-revolucionarne modernosti. Članek analizira teoretske osnove tega koncepta, izpostavi njegov pomen v okviru sodobne kitajske teorije in pokaže zakaj in kako predstavlja osnovo novega humanizma. Izhajajoč iz večplastne primerjalne perspektive avtorica med drugim pojasni, zakaj ima subjekt, ki je osnovan na Lijevem pojmu subjektnosti oziroma »subjektalnosti« potencial, ki ni omejen zgolj na transformacijo (post)moderne odtujenosti v resnično »stanje človeka«, t.j. v duhovno izpopolnjeno družbo avtonomnih posameznikov in posameznic, temveč se nanaša tudi na možnost zapolnitve prevladujočega »vakuuma vrednot«.
COBISS.SI-ID: 66184546
Moderno konfucijanstvo predstavlja najvplivnejši in najpomembnejši diskurz v sodobni vzhodnoazijski teoriji in tudi osrednji del novih prevladujočih ideologij v L. R. Kitajski. Pričujoča knjiga o tej filozofski in kulturološki miselni struji prinaša svež in izjemno aktualen pregled, podrobno analizo ter kritičen komentar del, ki so nastala pod peresi najpomembnejših konfucijanskih mislecev dvajsetega stoletja. Avtorica se je potrudila, da je kar se da jasno in tudi za ne-sinologe dostopno predstavila in analizirala tako poglavitne moderne konfucijanske filozofe kot tudi njihove kritike. Pri tem se ni osredotočala zgolj na filozofska izhodišča, ideje in metode modernega konfucijanstva, temveč je osvetlila tudi politična, družbena in ideološka ozadja t. i. konfucijanske prenove na eni, ter njene inherentne povezave s teoretskimi osnovami vzhodnoazijske modernizacije na drugi strani.
COBISS.SI-ID: 59249762
Pri obravnavi različnih konfucijanskih tradicij v Vzhodni Aziji smo pogosto soočeni z vprašanji o religioznih razsežnostih konfucijanstva in o možnostih njihove primerjave z zahodnimi (oziroma »splošnimi«) konotacijami tega termina. Izhajajoč iz osnovnega vprašanja o tem, kako na to vprašanje gledajo samo konfucijanski teoretiki, se članek osredotoča na izhodišča dveh osrednjih predstavnikov Modernega konfucijanstva, namreč Mou Zongsana in Xu Fuguana. Poleg tega predstavi tudi različne sodobne konfucijanske interpretacije zgoraj omenjenih problemov, na primer Liu Shu-hsienove in Chen Laijeve. Izhajajoč iz teh diskurzov članek razjasni razloge za interpretacije Modernega konfucijanstva, po katerih konfucijanstvo ni religija v zahodnem smislu, temveč je prej diskurz, ki predstavlja tako praktično moralne nauke, kot tudi abstraktno filozofijo imanentne transcendence.
COBISS.SI-ID: 65472610
Pričujoči članek obravnava delo Xu Fuguana, ki sodi k najvidnejšim predstavnikom idejne struje Modernega konfucijanstva. Osredotoča se na njegove analize in interpretacije nekaterih osrednjih konceptov Zhuangzijeve filozofije, ki so pomembni za njegovo estetsko miselnost. V tem pogledu je ta Moderni konfucijanec želel izpostaviti možnosti modernizacije Zhuangzijevih filozofskih paradigem in njihove prilagoditve pogojem moderne dobe. Po Xujevem mnenju je Zhuangzijeva estetska misel povezana z estetskim dojemanjem človeškega življenja, znotraj katerega je koncept lepote umeščen v sfero daota, znotraj katere lahko ljudje osvobodimo svoj duh in živimo v skladu s »svobodnim in sproščenim lebdenjem« (xiaoyaoyou). Po Xuju gre pri tem za najvišjo in najlepšo sfero človeškega obstoja, ki se kot taka izraža predvsem v umetnosti. V nekaterih konceptih znotraj te paradigme, (kot na primer v konceptih xinzhai in zuowang), je Xu videl določene podobnosti z domnevno sorodnimi koncepti zahodne fenomenologije iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Četudi je v svojem vzpostavljanju vzporednic med zahodno filozofijo in Zhuangzijevo miselnostjo Xu bil razmeroma previden, je vendarle verjel v določeno sorodnost oziroma primerljivost med njima. Ta se nanaša predvsem na vprašanje o tem, zakaj in na kakšen način je človeška srčna zavest (xin) zmožna estetskega dojemanja resničnosti. Članek izpostavlja tudi vrsto metodoloških problemov in nekonsistentnosti znotraj tovrstne primerjalne perspektive, na kateri je osnovana Xujeva teorija estetike.
COBISS.SI-ID: 63349858
Delo razčlenjuje uradni diskurz Ljudske republike in predhodnih obdobij skozi optiko modernih konfucijanskih ideologij nacije in kulture in analizira, kako je bil v 20. stoletju oblikovan pojem kitajske nacije, in kako so se njegovi pomeni spreminjali. S pomočjo te analize tako ponudi zgodovinsko utemeljeni vpogled v problematiko kitajske nacionalne identitete danes, v kontekstu globaliziranega sveta.
COBISS.SI-ID: 283744768